Naslovna stran Home

Arhiv novic2017Arhiv novic 2016 Arhiv novic 2015theSlovenianMagazineSlovenci.siSlovenian Australian Academic AssociationSlovenian Catholic Missions in AustraliaDruštva organizacije Slovenian clubs, associations and other organisations in Australia Diplomatska predstavništvaOddaja za Slovence po svetu - RTV-Slovenija Slovenski radijski program na radiu SBS Radio 3ZZZ, 92.3 FM - MelbourneRadio Ognjišče v živoMediji Slovenija, Slovenci po svetu, povezaveZakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih mejaHistorical Archives for Slovenian in Australians HASA - NSW

Revije in Časopisi

misliSeptOkt2017a
Misli september oktober
Misli julij avgust Misli maj junij Misli marec aprilrafaelVelikaNoc2017
Rafael velika noč 2017
Misli januar februarkoledarMisli_2017a.jpg
Koledar 2017
Pesniška zbirka patra BazilijaSlovenia News South Australia Misli - ARHIVGlas SlovenijePišite nam Prispevki objavljeni na straneh Stičišča avstralskih Slovencev ne izraajo vedno mnenja uredništva. Avtorji posameznih prispevkov odgovarjajo za svoja mnenja in objave. Prosimo, da nas v kolikor najdete napake, spremembe v naslovih ipd., obvestite. Stičišče avstralskih Slovencev je redno arhivirano v Pandora arhivu v Canberri.
Ohranjajo se samo strani v sistemu Stičišča avstralskih Slovencev, zunanje povezave niso del arhiva!
canberra

staNovice Slovenske
tiskovne agencije STA

INFORMATION
on the Government's Office for Slovenians Abroad
Public Call for Proposals for Co-funding in Year 2018

Based on the Relations between the Republic of Slovenia and Slovenians Abroad Act (Official Journal of the Republic of Slovenia, no. 43/06, 76/10) and Government's Decree on the granting of financial support for the maintenance and development of the Slovene identity outside of the Republic of Slovenia (Official Journal of the Republic of Slovenia, no. 139/2006) the Government's Office of the Republic of Slovenia for Slovenians Abroad published Public Call for Proposals covering Area B: Financial support in 2018 for Slovenians living abroad on the 27th of October, 2017. Objectives of the Public Call for Proposals are:
to consolidate / reinforce and preserve the national, linguistic and cultural identity of Slovenes living abroad,
mutual networking of Slovenes abroad and their interaction with the Republic of Slovenia
to strengthen the activities of / for youth or business field or science or education
to maintain the structure and activities of Slovenes living abroad
media appearance on the web portal Slovenci.si.
Individuals and entities eligible to apply for the public call for proposals may be based abroad or in the Republic of Slovenia, whose activities in the Republic of Slovenia aim to support and network with Slovenians abroad.
The documentation for the above mentioned Public Call for Proposals is available on the website of the Government's Office for Slovenians Abroad which can be found at http://www.uszs.gov.si/.
Interested parties can also obtain the documentation directly at the Office's headquarters, Erjavčeva 15, Ljubljana, on weekdays between 09.00 and 14.00 hours, and at any of the Republic of Slovenia's Embassies or Consulates General, during their office hours.

The deadline for applications to be submitted is up to and including the 4th of December, 2018.

For any additional clarifications and information, please contact the Government's Office for Slovenians Abroad, on weekdays between 09.00 and 14.00 hours, telephone number: + 386 1 230 80 00, telefax number: + 386 1 230 80 17; or any time via email: urad.slovenci@gov.si.

Zahvalno pismo
Msgr. Greg Benneta VG, generalnega vikarja nadškofije Melbourne,

Msgr-Bennet-VG2a
ob praznovanju srebrne maše v Kew 15.oktobra 2017.

SBS Radio

Big changes taking place at the Slovenian Association Melbourne!

Julija Čampelj was elected as president of the Slovenian Assocation Melbourne for another year. She has much to say about big changes taking place at their club in an exclusive interview for our Slovenian program!

Ron Gomboc, Australian Slovenian Sculptor and his successful career spanning over 4 decades.

Ron Gomboc is a world renowned sculptor, born in Slovenia but now living in Perth, Western Australia. He took some time out of his busy schedule to speak to SBS about his successful international career as a sculptor, spanning over 4 decades.

Eddy Kontelj contesting council elections in the City of Greater Geelong.

Eddy Kontelj, well known within Geelong's Slovenian Community is seeking re-election in this year's local council elections in the City of Greater Geelong.

TV Slovenija
Oddaje o rojakih v Avstraliji na slovenski televiziji.
Pogovore je posnel in uredil Jože Možina, ki nas je nedavno obiskal

ANICA IN ALOJZ MARKIČ

V oddaji bomo spoznali izvrstna pričevalca -  zakonca Markič, ki živita v Melburnu v Avstraliji. Anica je svoje zgodnje in tudi težko otroštvo preživela v Prlekiji ločena od staršev. 13 – letna je potem sama po 42 dnevnem potovanju z ladjo prispela v Avstralijo. Spomini iz domovine so prepleteni z revščino in ustrahovanjem, ki so ga pod komunističnim režimom doživljale zlasti verne družin. Začetki v Avstraliji so bili težki, vendar ji je Avstralija hitro postala druga domovina, ki ponuja dobre možnosti za življenje. Anica je od vsega začetka zelo dejavna v slovenski župniji, slovenski skupnosti in bila tudi predsednica Slovenskega društva Melburne.

VIRGIL GOMIZEL I. DEL

Izjemna življenjska zgodba primorskega partizana, ki je povojno »svobodo« užil tako, da je končal na Golem otoku ter kasneje pobegnil in našel novo domovino v Avstraliji. Brez dvoma eno najzanimivejših pričevanj doslej. Leta 1928 rojeni Virgil nam v prvem delu obudi spomine na svojo mladost na domačiji v Križu pri Sežani. Spomni se pritiskov fašizma, tudi na otroke, ko je šolski sluga beležil, kdo govori slovensko, učitelj pa je tiste nato kaznoval. Kot mlad fant se je pridružil partizanom in doživel ognjeni krst. Nihče mu ni povedal ali pokazal kako ravnati z orožjem. Gomizel govori o idealizmu pa tudi o slabi organiziranosti partizanskih enot in o neprestanem bežanju pred sovražnikom.

VIRGIL GOMIZEL 2. DEL

ANICA LAH

Življenjska zgodba Anice Lah je ena najbolj pretresljivih. Rojena je leta 1938 v Plajnskem pri Majšperku, mati jo je zapustila, ko je bila stara devet mesecev. Na svoje otroštvo pri očetu ima trpke spomine, saj je bila kot nezakonski hči zaznamovana in pogosto nesprejeta. Bila je samorastnik in začela služiti že zelo zgodaj. Verjela je obljubam bogatega kmeta, da bo zanjo na njihovi kmetiji življenje boljše in tudi obeti, da se bo pri njegovi ženi izučila za šiviljo so bili mamljivi. Kmalu je izkusila kruto realnost, saj so z njo zelo grobo ravnali in jo grdo izkoriščali. Zaradi preobilice kmečkega dela je velikokrat zamudila pouk ali sploh ni smela oditi v šolo. 18-letna se je odločila, da si bo košček sreče poiskala drugje in je s prijatelji pobegnila čez mejo v Avstrijo, kjer so se nadaljevale nove preizkušnje. Izkusila je avstrijska delovna taborišča, zaslišanja in zapore ter nenazadnje le prispela v Avstralijo, ki je sprejemala samo mlade, zdrave ljudi. Nemudoma je pričela delati in se prilagajati novi deželi. Bilo je težko, vendar ni obupala. Kmalu je tudi spoznala moža Slovenca in skupaj sta zgradila farmo in si ustvarila družino. Anica živi danes v Adelaidi in še vedno rada obišče in je del aktivne slovenske skupnosti, ki še živi v Avstraliji.

Dragi Slovenci!

V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) skrbimo za ohranjanje slovenske pisne besede, naše poslanstvo pa vidimo tudi v širjenju le-te. Zato članom knjižnice poleg strokovne literature, s katero oskrbujemo študente in zaposlene na Univerzi v Ljubljani ter drugih visokošolskih zavodih, ponujamo v branje tudi neizmerno bogastvo slovenske literature. Prebirajo jo lahko tako v tiskani kot v elektronski obliki.

Ker se zavedamo pomena branja in še posebej širjenja slovenske besede med izseljenimi Slovenci ter njihovimi potomci, smo se ob finančni podpori Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu odločili, da članom Vaše izseljenske skupnosti ponudimo v branje slovenske elektronske knjige, ki so dostopne na spletnem portalu Biblos (http://mreznik.nuk.uni-lj.si/vir/biblos). Portal je namenjen knjižnični izposoji ter nakupu izvirnih slovenskih leposlovnih in strokovnih del ter del, prevedenih v slovenski jezik. Člani NUK imajo trenutno dostop do osnovnega nabora starejšega slovenskega leposlovja in razširjenega nabora strokovnih publikacij z različnih področij, v letu 2016 pa bomo nabor e-knjig dopolnjevali tudi z deli sodobnih slovenskih avtorjev. Za prijavo v Biblos sta potrebni številka članske izkaznice NUK in geslo.

Člane Vaše skupnosti zato vabimo, da se brezplačno včlanijo v NUK in si tako pridobijo možnost izposoje gradiva. V knjižnico se lahko včlanijo tako, da natisnejo in izpolnijo priloženi vpisni list. Prosimo vas, da preverite pristnost podatkov na vpisnih listih ter jih v elektronski obliki vrnete na naslov: izposoja@nuk.uni-lj.si. Po prejemu vpisnega lista jim bomo po elektronski pošti posredovali člansko številko in kratka navodila za prijavo.
Vabljeni k vpisu v NUK in k branju slovenskih knjig!

V imenu ekipe NUK
Helena Janežič,
Vodja Zbirke tiskov Slovencev zunaj RS

Vpisni list

 

South Australia Newsletter

saNews

Obvestilo Veleposlaništva
RS v Canberri

Veleposlaništvo Republike Slovenije je prejelo informacijo Ministrstva za finance glede davčnega statusa oseb, ki se odselijo iz Slovenije in njihovih davčnih obveznosti.

V praksi pogosto prihaja do situacij, ko osebe ob odhodu iz Slovenije za daljše časovno obdobje ne uredijo svojega davčnega statusa. V izogib tovrstnim situacijam je Ministrstvo za finance pojasnilo.

Obseg obdavčitve fizičnih oseb je v Sloveniji odvisen od rezidentskega statusa. Rezidenti Slovenije so zavezani za plačilo dohodnine po t.i. » načelu obdavčitve po svetovnem dohodku«, kar pomeni, da so obdavčeni z dohodnino za vse dohodke, ki so jih dosegli v in izven Slovenije. Nerezidenti so zavezani za plačilo dohodnine le od dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji.

Z Zakonom o prijavi prebivališča so predpisane obveznosti posameznika iz naslova prijave in odjave stalnega prebivališča. Posameznik mora pred odselitvijo v tujino za stalno v Sloveniji odjaviti stalno prebivali55e.

Poleg navedenega pa so si posamezniki dolžni urediti tudi svoj rezidentski status zaradi odhoda v tujino pri davčnemu organu. Če tega ne storijo, se še vedno štejejo za slovenske rezidente, kar pomeni, da so obdavčeni po načelu svetovnega dohodka.

Več informacij je v prilogi.
Vljudno prosimo, da z informacijo seznanite čim širši krog Slovencev, ki bivajo v tujini, da bodo čim prej lahko uredili svoj davčni status v Sloveniji.

Morebitna dodatna vprašanja stranke lahko naslovijo na Veleposlaništvo RS v Canberri, ki bo od pristojnih organov v Sloveniji pomagalo pridobiti odgovore.

Z lepimi pozdravi,
Veleposlaništvo Republike Slovenije
Canberra

26 Akame Circuit O'Malley ACT 2606 Australia
T: +61 2 6290 0000
F: +61 2 6290 0619
vca@gov.si http://canberra.veleposlanistvo.si/ www.mzz.gov.si

 

 

 

Arhiv novic2017 Arhiv novic 2016 Arhiv novic 2015

Dragi Slovenci po svetu,
obiščite Slovenijo, vozite se z avtomobili Budget

budget

Obvestila, oznanila

Oznanila Slovenskega misijona SydneyOznanila Slovenskega misijona MelbourneOznanila Slovenskega misijona AdelaideObvestila Kluba Triglav

slovenianCommAwards

RTV Slovenija -
" Pričevalci"
Albina in Branko Kalc

Pričevanje Albine in Branka Kalc je med najbolj atraktivnimi, saj sta njuni življenjski zgodbi prepletata z optimizmom in celo humorjem, ki nam veliko pove o sproščenem življenju naših izseljencev v Avstraliji. Oba pričevalca prihajata iz okolice Ilirske Bistrice in danes živita v Adelajdi. Albina, rojena Vičič leta 1937, je zelo zgodaj izgubila starše in svoje rano otroštvo z bratom in sestro preživela pri babici, kjer je doživela tudi nemški požig vasi. Ves čas so živeli zelo skromno, vojna pa jih je pahnila v še večjo revščino in različne oblike zatiranja in tudi konec vojne ni prinese prave svobode. Zato je Albina kmalu po smrti babice odšla s trebuhom za kruhom v svet, v drugem poskusu uspela zbežati čez mejo in pristala v Avstraliji, kjer je spoznala tudi moža. Branko Kalc, ki se je leta 1934 rodil v Kuteževem pri Ilirski Bistrici, se kot otrok spominja grozot vojne in množice nemških vojakov, ki so se ob koncu vojne umikal. Kot otrok je bil priča posledicam povojnih pobojev, saj so trupla ujetih Nemcev ležala vsepovsod. Branko se spominja, kako so bili starši in sploh starejša generacija sprva navdušeni potem pa razočarani nad delovanjem nove oblasti, saj ni bilo niti približno tako, kot so obljubljali med vojno. Bila je revščina, lakota, pomanjkanje ob vsem tem pa še pritiski komunistične oblasti, ki je ljudi silila v svoje politične projekte. Sklenil je, da pobegne čez mejo, kot so to storili že mnogi pred njim in za njim. V Brkinih, pove z žalostjo, so se takrat po vojni, ko je nastopila »svoboda« izpraznile vasi. Odhajali so seveda mladi fantje in dekleta in ti kraji si do danes niso opomogli. Branko je v Avstralijo prišel iz Barija, kamor se je kot prevajalec umaknil iz Trsta, saj mu je bila udba za petami. V Avstraliji sta se z Albino poročila, dobila dve hčeri in sedaj že vnuke. Oba sta bila zelo dejavna v slovenski skupnosti in župniji, najprej v Sydneyu, sedaj pa v Adelaidi. Avstralije jima je omogočila dober zaslužek tako, da sta potovala po celem svetu. Prav v času vojne za Slovenijo sta bila v domovini, kjer se je Branko celo prijavil za Teritorialno obrambo. Avstralija je njun drugi dom, prvi pa ostaja v srcu in spominih vedno le Slovenija.

SVETEGA  MARTINA  DAN V KLUBU TRIGLAV

SVETEGA MARTINA DAN V KLUBU TRIGLAV
«Prišel bo svet Martin, iz mošta nastal  bo vin' « pravi stara pesem in  Slovenci po svetu se tega dobro zavedajo.
V Klubu Triglav smo kakor vsako leto pripravili poskušnjo doma napravljenih vin. Pripravili so jih naši strokovnjaki, ki so že od doma prinesli znanje iz vinogradov domače Primorske in Štajerske in drugih vinorodnih delov Slovenije.

 

PINK RIBBON DAY
v Klubu Triglav

triglavRibbon2017
Klub Triglav  je pod imenom “Pink Ribbon Kosilo “ priredil  nabiralno akcijo za podporo raziskavi rakovih oboljenj V Petek, 6.Oktobra ob 11.30 dopoldne v prostorih Kluba Triglav Mounties. Vabljeni so bili  vsi, ki so sami preziveli napad te zahrbtne bolezni ali pa imajo koga v druzini, ki se se bori s to boleznijo in želijo pomagati pri raziskavi . Cena 35.- za kosilo je bila v celoti darovana v korist Cancer Councila., poleg tega je bilo na razpolago večje število predmetov z temo rožnate  pentlje  ali  samo rožnate barve, ki  simbolizira pomoč  pri raku na  prsih. Tako, kot cena kosila, je bil  tudi izkupiček za prodajo peciva, obeskov, okraskov, kozmetike  in neštetih darilnih paketov , vse je bilo namenjeno za  sklad v korist raziskave  raka.

ŽEGNANJSKA, RAFAELOVA IN ROŽNOVENSKA NEDELJA IN PRAZNIK ZAKONSKIH JUBILANTOV

rafaelovoSydney2017
Na prvo  nedeljo v oktobru smo slavili Žegnanje- praznik našega  patrona  slovenske  cerkve v  Merrylandsu,  nadangela Rafaela, katerega relief  krasi pročelje  naše  cerkve. Na ta praznik  imamo vsako leto tudi obnove zakonskih obljub, ko pri sv. maši zakonski pari, ki praznujejo okrogle obletnice poroke obnovijo svoje obljube in prejmejo tudi poseben blagoslov.

BALINARJI TRIGLAVA

triglavBalinarjiSreda
Pomlad  prihaja in mnogi od  naših balinarjev, ki so  v avstralski  zimi odšli v toplejše  kraje  stare  domovine, so  se  začeli vračati  nazaj  v  Avstralijo in na  naše  balinarske steze. V odmoruh med  tekmovanji je lepo poslušati zgodbe  o tem, kaj  se dogaja  v  Sloveniji, ali pa pri sosedih  Hrvatih in Istrijancih .V zadnjih letih se nam je pridružilo kar večje število sosedov- Istrijancev in Italijanov, ki jim je všeč prijetno vzdušje na Triglavskih baliniščih. Ob koncu evropskega poletja pa se balinišča spet napolnijo, vsako sredo in vsako soboto popoldne, s skupno večerjo v soboto po končanem tekmovanju.

SBS radio services changing to reflect Australia's changing needs

SBS has announced changes to its radio services intended to better meet the needs of multicultural Australia and reflect the country's increasingly diverse society. The latest census data reveals almost 5 million people speak a language other than English at home. The SBS Radio Services Review has taken into consideration the latest census results and audience listening habits.

REZIDENTSKI STATUS
REPUBLIKE SLOVENIJE

Pojasnilo FURSa
(Finančna Uprava Republike Slovenije):

Brošura mednarodna obdavčitev

Rezidenti Slovenije plačujejo dohodnino od vseh svojih dohodkov, ne glede na to, kje so doseženi (v ali izven Slovenije), nerezidenti pa od dohodkov, ki so pridobljeni v Sloveniji. Davčna obveznost posameznika je torej odvisna od njegovega statusa (rezident, nerezident).

Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11-UPB7, 24/12, 30/12, 40/12-ZUJF, 75/12 in 94/2012; v nadaljevanju: ZDoh-2) v 6. členu določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati fizična oseba, da se šteje za rezidenta Slovenije (uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji, prisotnost v Sloveniji v davčnem letu skupno več kot 183 dni)
.

Vsi kriteriji pri določanju rezidentskega statusa so enakovredni. Posameznik se tako šteje za rezidenta Slovenije, če izpolnjuje katerikoli pogoj iz 6. člena ZDoh-2.
Več o ugotavljanju rezidentskega statusa najdete na straneh Finančne uprave RS


Če nobeden od kriterijev iz 6. člena ZDoh-2 ni izpolnjen, se oseba šteje za nerezidenta Slovenije . Fizične osebe, ki v Sloveniji formalno nimajo urejenega ustreznega rezidentskega statusa, so dolžne pri davčnem organu urediti svoj rezidentski status. V ta namen sta na spletni strani Davčne uprave RS objavljena vprašalnika za ugotavljanje rezidentskega statusa »Prihod v RS« oziroma »Odhod iz RS«. Praviloma posameznik ob prihodu v Slovenijo predloži izpolnjen vprašalnik »Prihod v RS«, ter ob odhodu iz Slovenije izpolnjen vprašalnik »Odhod iz RS«, pri čemer ni pomembno, ali je posameznik državljan Republike Slovenije ali tujec.


Vendar pa izpolnitev vprašalnika ni pogoj za začetek postopka in ne predstavlja obveznega sestavnega dela vloge za ugotavljanje rezidentskega statusa. Če zavezanec ne želi izpolniti vprašalnika, lahko na drug način dokazuje dejstva in okoliščine, ki vplivajo na njegov rezidentski status. Davčni organ na podlagi vlog za ugotavljanje rezidentskega statusa oziroma po uradni dolžnosti presoja izpolnjevanje pogojev za rezidentski status fizičnih oseb ter o rezidentskem statusu odloči z odločbo.


Hkrati pojasnjujemo, da odjava stalnega oziroma začasnega prebivališča fizičnih oseb v Sloveniji (oziroma prijava začasnega odhoda iz Republike Slovenije) v vseh primerih še nujno ne pomeni, da se bo fizični osebi spremenil rezidentski status iz rezident v nerezident, saj lahko posameznik izpolnjuje katerikoli drugi pogoj za status slovenskega rezidenta iz 6. člena ZDoh-2. Če se fizični osebi rezidentski status ob odhodu iz Slovenije ne spremeni, posledično ni dolžna sprožiti postopka ugotavljanja rezidentskega statusa pri davčnem organu. Zato je navedeno obvestilo zgolj informativne narave, posamezniki pa se za razjasnitev dodatnih vprašanj lahko obrnejo na pristojni davčni urad v Sloveniji .

Sporazum o zagotavljanju zdravstvenega varstva med Slovenijo in Avstralijo  

 Na zadnjem sestanku veleposlanice Helene Drnovšek Zorko s predstavniki slovenske skupnosti v Melbournu 20. decembra 2015 je bilo ugotovljeno, da prihaja do težav pri izvajanju sporazuma o zagotavljanju zdravstvenega varstva med Slovenijo in Avstralijo.

Sporazum je v veljavi že od leta 2011 in omogoča upravičenim osebam ene pogodbenice, ki bodo začasno na ozemlju druge pogodbenice, uporabljati nujne zdravstvene storitve pod enakimi pogoji, kot veljajo za osebe, ki so vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji, oziroma prebivalce Avstralije, kadar bodo na ozemlju druge pogodbenice.  

Slovenski javni zdravstveni zavod je za avstralske državljane dolžan vsakokrat preveriti veljavnost Medicare kartice in identificirati osebo (npr. s potnim listom) ter zabeležiti datum, do katerega bo oseba začasno bivala v Sloveniji. Fotokopije listin se zadržijo za potrebe morebitnih reklamacij obračunov s strani avstralskih zavarovalnic.   

 

Pravice žrtev vojnega nasilja 
REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

Oseba s priznanim statusom žrtve vojnega nasilja ima pod pogoji, ki jih določa zakon, pravico do:

zdravstvenega varstva;
priznanja pokojninske dobe;
do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji;
do vojne odškodnine po posebnem zakonu;
doživljenjske mesečne rente in
prednost pri dodelitvi socialnega stanovanja.

Pravico do varstva ima žrtev vojnega nasilja, kot tudi družinski član osebe, ki je izgubila življenje, umrla ali je bila pogrešana v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja.

Zahtevo za priznanje pravic po zakonu o žrtvah vojnega nasilja vloži stranka pri pristojni upravni enoti (če ni bilo spremembe prebivališča, je to upravna enota, kjer je bila vložena zahteva za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja), razen zahteve za priznanje pokojninske dobe, ki se vloži pri pristojnem Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Postopek priznanja pravice do vojne odškodnine po posebnem zakonu se po izdaji in reviziji odločbe o priznanem statusu žrtve vojnega nasilja nadaljuje pred Slovenskim odškodninskim skladom brez posebne zahteve stranke.

Več na e-upravi Republike Slovenije... tam so tudi vsi potrebni obrazci
Zakon o žrtvah vojnega nasilja

Žrtev vojnega nasilja je državljan Republike Slovenije, ki je bil v vojni ali vojaški agresiji na Republiko Slovenijo izpostavljen nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom okupatorja, agresorja ali njunih sodelavcev
Zakon o popravi krivic

(krajše ZPKri, Ur. list RS, št. 70/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US in 92/07) je bil sprejet leta 1996 in se izvaja od leta 1997 dalje.
ZAHTEVEK
ZA PRIZNANJE STATUSA IN PRAVIC ŽRTVE VOJNEGA NASILJA

 

Klub Triglav

MountiesTRIGLAVLogo2016
emona Instruments
Leaders in Industrial and Educational Technologies

Nebotičnik
Ljubljana

Neboticnik Ljubljana

avisSlovenija

harvey Norman Slovenija