Pet let je minilo
odkar se je naš, na smrt bolni rojak iz Melbourna oziroma Ararata, Peter
Košak zatekel v Indijo, kjer si je želel umreti daleč od civilizacije,
bolnišnic, usmiljenja in objokovanja povprečnih ljudi.
Pet let ni nihče našel poti oziroma
denarja za izdajo zbirke njegovih pesmi in haikujev, čeprav si je Ivanka
Škof iz Melbourna, Petrova dolgoletna prijateljica, prizadevala, da bi
do tega prišlo in je pošiljala prošnje in Košakove pesmi na vse strani.
V enem izmed pisem Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, naslovljeno
na takratnega državnega sekretarja dr. Petra Venclja (12.5.1993) piše "...
Obračam se na Vas s prošnjo, da bi nam Slovencem v Avstraliji pomagali
pri ureditvi in izdaji pesniške zbirke pok. Petra Košaka, ki je za seboj
zapustil bogato pesniško dediščino. Izročil mi je še mnogo neobljavljenih
pesmi, zato bi rada, da bi mu dala naša slovenska kulturna skupnost mesto,
ki mu pripada. Z izdajo zbirke bi se obdolžili temu plodovitemu pesniku...
Ivanka Škof"
Žal so Ivankine prošnje naletele
na gluha ušesa. Ker imam tudi sama bogat arhiv Košakovih pesmi (posvetil
in podaril mi jih je leta 1980 in 1981), se mi je utrnila ideja, da bi
se ga ob peti obletnici smrti spomnili in zapisali svoje vtise o njem ter
javnosti posredovali pesmi in haikuje iz naših arhivov. Idejo so podprli
Ivanka Škof, Sherril O'Connor Šraj, Pavle Šraj, Pavla Gruden, Bert Pribac
in Mara Mericka iz Avstralije ter Tone Kuntner, pesnik iz Slovenije. Vsi
skupaj smo se odločili, da bomo izdali Internetovo "knjigo" Spomini na
pesnika - Petra Košaka. Veliko truda smo vložili da bi zbrali vse potrebne
dokumente za objavo, idejo so podprli in bili z njo navdušeni tudi Košakovi
sorodniki iz Maribora (mama, sestra in svak).
Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila
Florjanu Auserju, ki je ob iskanju internetove oblikovne ideje in njeni
izvedbi, prebil pred računalnikom dolge ure in dneve da bi nazadnje pred
našimi očmi nastala prva takšna zbirka spominov in pesmi - torej "internetova
knjiga".
Hvala tudi Jožici Gerden iz Mildure
za njen delež pri nastajanju Internetove "knjige".
O Petru Košaku, človeku samotarju,
odmaknjenem od vsakdanjega dogajanja povprečnega Slovenca (a vendar v duhu
in mislih s svojim narodom), izrednem pesniku in filozofu lahko pišemo
le tisti njegovi avstralski rojaki, ki smo ga poznali v potankosti in z
njim prijateljevali. Mi vsi moramo poskrbeti, da Košakove pesmi ne končajo
v prašnih predalih posameznikov ali celo na smetiščih - to dolgujemo spominu
nanj, slovenskemu narodu, slovenski književnosti in ne nazadnje Košakovim
sorodnikom, ki večino pesmi sploh še ne poznajo.
Na internetu je zaenkrat objavljen
le del iz bogate zbirke Košakovega ustvarjanja.
Po objavi na internetu si
bo Glas Slovenije prizadeval najti finančna sredstva za izdajo prave knjige
(v papirni obliki). Naša želja in namen je, da gre del Košakovega ustvarjanja
v svet, vse ostale skrivnosti njegovega privatnega življenja pa naj bodo
pokopane skupaj z njim.
Naj počiva v miru, tako, kot si
je vedno tudi želel živeti - sam, a vendar v duhu z vsemi svojimi najdražjimi
in s svojim narodom.
