Seminar novinarjev in urednikov slovenskih medijev iz tujine
Ljubljana, 3 - 8. September 2001
Udeleženca
seminarja slovenskih novinarjev iz tujine, pripadnika druge generacije
Slovencev v Avstraliji, Evelyn Kojc in Lenti Lenko, želiva opisati
seminarsko srečanje.
Oba živiva v Melbournu in sva aktivna clana slovenske mladinske radijske
oddaje na postaji 3zzz. Vcasih pa sodelujeva tudi pri slovenskih oddajah
državnega etnicnega radia SBS (Special Broadcasting Service) Melbourne.
Lenti Lenko pa je tudi obcasni dopisnik
mesečnika Glas Slovenije in njegove angleške priloge The Voice of
Slovenia (Evelyn pa bo to še postala).
Oba sva bila zelo prijetno presenečena, ko sva izvedela, da sva izbrana
za seminar, ki sta ga organizirala Urad vlade za informiranje in Urad
za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vabilo je bilo seveda poslano
vsem slovenskim organizacijam in medijem. Morala sva napisati prošnjo
in dodati najine osebne podatke in to poslati na Veleposlaništvo RS
v Canberro. Koncno izbiro kandidatov pa so opravili na Uradu za Slovence
po svetu. Iz Avstralije je bilo izbranih osem oseb. To smo bili Evelyn
Kojc, Lenti Lenko, Elica Rizmal, Tania Smrdel, Rosemary Poklar, Meta
Lenarcic, Stanka Gregoric in Florjan Auser. Vseh skupaj nas je bilo
štiriindvajset in sicer iz Nemcije, Švedske, Kanade, ZDA, Švice, Hrvaške,
Bosne in Hercegovine, Argentine in seveda iz Avstralije..
V
nedeljo zvecer, 2. septembra 2001, smo se vsi zbrali k skupni vecerji
v M Hotelu v Šiški, kjer smo tudi stanovali. Med vecerjo smo izvedeli
kako bo potekal seminar. Imeli smo cast in veselje spoznati dva voditelja
našega seminarja, Tatjano Lesjak in dr. Zvoneta Žigona. Že prvi vecer
so se med nami, udeleženci seminarja, porajala prijateljska custva.
V
ponedeljek zjutraj, prvi dan seminarja, sta nas pozdravili dr. Alja
Brglez, direktorica Urada vlade za informiranje in njena namestnica
Tatjana Lesjak. Vsi prisotni smo se na kratko predstavili, povedali
smo kaj delamo in kakšne so naše želje in pogledi na seminar, ki je
pred nami. Za tem so spregovorili še nekaj besed Janja Božic-Marolt,
Grega Repovž, predsednik Društva slovenskih novinarjev, ter Tomaž
Perovic s POP TV. Seznanili so nas s svojim delom, za kaj so odgovorni
in kaj predstavljajo pred slovensko publiko. Popoldne smo obiskali
glavne prostore dnevnika Delo. Tam so nas lepo sprejeli Mitja Meršol,
glavni in odgovorni urednik, Vlado Schlamberger, Lada Zei, urednica
internetnega Delofax-a ter izseljencem dobro znana novinarka Dragica
Bošnjak. Tu smo dobili razno gradivo in casopise. Zvecer smo nekateri
v središcu Ljubljane obiskali koncert slovenskih glasbenih skupin.
Koncertu je prisostvovalo vec tisoc mladih in mi smo se med njimi
odlicno pocutili.
V
torek zjutraj smo obiskali prostore Radia Slovenija.
Ta dan je bil za nas najbolj poucen, saj smo se lahko seznanili z
delom, ki ga opravljamo tudi mi doma v Melbournu. Njihov nacin dela
namrec precej razlikuje od našega. Na primer, mi imamo eno radijsko
postajo na eni valovni dolžini, pri Radiu Slovenija pa oddajajo vec
programov na raznih valovnih dolžinah; na eni dolžini oddajajo novice
in imajo razgovore in tako imenovano 'talk back' oddajo, na drugi
valovni dolžini oddajajo glasbo in tako naprej. Zelo zanimivo za nas,
ki smo rojeni izven Slovenije, je bilo slišati nekaj o slovenskem
pravopisu in izgovorjavi besed. Popoldne smo se razdelili na dve skupini;
eni so obiskali TV Slovenijo, drugi radijsko postajo Ognjišce. Lenti
je obiskal Ognjišce. Evelyn pa RTV Slovenijo. Pokazali so nam prostore
in opremo, kako pripravljajo programe in kdo so njihovi zvesti poslušalci.
Radio Ognjišce ni državna postaja, je pa zelo priljubljena po vsej
Sloveniji. Lahko jo slišimo tudi preko interneta. Radio Ognjišce je
velikokrat v financnih problemih, vendar jo zavedni Slovenci vedno
podprejo. Ta postaja je popularna zato, ker se ukvarja in rešuje probleme,
ki jih druge postaje ne vkljucujejo v svoje oddaje. Predvajajo razlicno
glasbo in ne samo tisto, ki je na drugih postajah ta cas popularna.
Franci Trstenjak je glavni urednik. Naj omenim da je pred leti obiskal
Melbourne in v mojem (Lentijevem) studiu posnel intervju z nami za
ta isti Radio Ognjišce. Imeli smo tudi intervju za program konec tedna,
in to na temo kako doživljamo naš seminar. Izvedeli smo tudi da je
casopis Delo objavilo clanek o poteku našega seminarja. Zvecer smo
se zopet vsi zbrali v hotelu in imeli zelo okusno vecerjo. Izmenjali
smo svoja mnenja, si pripovedovali kako živimo vsak v svojem okolju
in tako so se med nami spletala nova prijateljstva .
Sreda
je bila za nas vse zopet zelo zanimiv pa tudi naporen dan. Obiskali
smo dvorano Državnega zbora, Ministrstvo za obrambo,
Slovensko tiskovno agencijo (STA), Urad za informiranje, Urad za Slovence
v zamejstvu in po svetu in Ministrstvo za zunanje zadeve. Bili smo
tudi v Narodni univerzitetni knjiznici. Dobili smo veliko gradiva
o tem kaj delajo v parliamentu in na splošno v slovenskem politicnem
in gospodarskem življenju v casu desetih let, odkar je Slovenija samostojna
država. Popoldne smo imeli predavanje o vkljucitvi Slovenije v Evropsko
unijo. Slovenska vlada je zelo navdušena za pristop v EU in NATO.
Je pa drugo in veliko vprašanje, ce si državljani Slovenije to zares
želijo ali ne. Nam so bile predstavljene dobre in slabe strani pristopa.
Posebej smo bili ponosni, da so nas sprejeli dr. Dimitrij Rupel, minister
za zunanje zadeve, dr. Anton Grizold, minister za obrambo, Magdalena
Tovornik, državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu ter
druge pomembne osebnosti slovenskega politicnega življenja.
Cetrtek
zjutraj! Evelyn je zaspala! Morala se je zahvaliti Martini, prijaznemu
dekletu iz Nemcije, da jo je zbudila in da ni zamudila avtobusa, ki
nas je popeljal na eno in pol ure dolgo pot na Primorsko. Prišli smo
na uredništvo Primorskih novic, kjer so nam pokazali kako oni oskrbijo
za ta del Slovenije. Zatem smo obiskali RTV Koper, kjer so nas zopet
seznanili s svojim delom. Pogovarjali smo se o tem kaj in kako mi
delamo in kaj bi lahko izboljšali. Obiskali smo tudi katedralo v Kopru,
ki je ena iz med najlepših cerkva v Sloveniji. Škof Metod Pirih, ki
nas je že dvakrat obiskal v Avstraliji, je opisal zgodovino cerkve.
Organizatorji seminarja so nas zatem povabili na ladjo in nas popeljali
ob celotni slovenski obali od Kopra do hrvaške meje. Bilo je zelo
lepo, imeli smo dobro kosilo in jaz (Lenti) sem ga bil še posebej
vesel. Zapeli smo celo našo slovensko himno! V Piranu smo dobili stanovanje
v lepem hotelu. Bili smo še povabljeni v farno cerkev, kjer nas je
prijazno sprejel domaci župnik in med drugim nam je opisal zanimivosti
Pirana. Zatem smo bili povabljeni na okusno ribjo vecerjo na Trg 1.
maja, kjer smo se lahko veselili pozno v noč. Tudi vreme nam je bilo
naklonjeno in zato je bil ta vecer za nas še lepši.
V
petek zjutraj smo se odpeljali v Trst (Italijo), kjer smo obiskali
uredništvo Primorskega dnevnika. Posebej zanimivo je bilo srecanje
z direktorjem Bojanom Brezigarjem (bil je prvi predsednik Svetovnega
slovenskega kongresa) ter s Sergijem Pahorjem, predsednikom Sveta
slovenskih organizacij v Trstu. Pozdravila nas je tudi Jadranka Šturm
Kocjan, veleposlanica RS v Italiji.
Izvedeli smo kako urejajo slovenski casopis in kako držijo potrebno
sožitje med slovensko manjšino v Italiji. Zanimivo, ceprav smo bili
v Italiji, smo nekako cutili, da je slovenstvo mocno prisotno na vsakem
koraku. Obiskali smo tudi slovensko radijsko in TV postajo. Povabljeni
smo bili na okusno kosilo v restavracijo Repentabor. Tam nas je pozdravil
župan tega kraja. Ogledali smo si lepo okolico, zatem so nas peljali
do znane Kraške hiše, ki je zgrajena iz kraškega kamna, dobro poznanega
v tem delu sveta.
Cas je mineval prehitro in že smo se morali z avtobusom spet zapeljati
nazaj v Ljubljano. Ustavili smo se na slovensko-italijanski meji v
Duty Free trgovini in si kupili kar nam je želelo srce.
V
soboto je bil poslovilni dan. V hotelu smo se vsi zbrali in bili zelo
počaščeni, da so z nami delili svoj dragoceni čas tudi Magdalena Tovornik,
dr.
Alja Brglez in Dragica Bošnjak pa še Ivan Cimerman iz SIM. Glavni
poslovilni govor je imela gospa Tovornikova. Pogovarjali smo se o
seminarju in drugih receh in se na koncu vsi po vrsti zahvalili organizatorjema
za tako uspešni seminar. Zatem smo imeli pravo pojedino. Po enem tednu
skupnega bivanja smo si izmenjali naslove, zaželeli sreco drug drugemu
in si obljubili, da se bomo pri svojem delu za ohranjanje slovenskega
jezika potrudili po svojih najboljših moceh. Tatjana Lesjak in dr.
Zvone Žigon, ki sta bila z nami ves cas seminarja, zaslužita vse naše
priznanje in spoštovanje za skrb in delo z nami. Moramo reci, da so
se vsi res potrudili in zaslužijo 200 odstotno zahvalo. Mi pa bomo
delili nabrane izkušnje z našo slovensko skupnostjo, naj bo to na
radiu, televiziji ali v casopisih.
Na seminarju smo nekako pridobili obcutek odgovornosti in srece, da
smo tudi mi v izseljenstvu bogat del slovenskega sveta.
Nikoli ne bomo pozabili na vas, ki ste žrtvovali cas in delo za nas
izseljence. Hvala še enkrat organizatorjema! Vse vas prisrcno pozdravljamo
in upamo …
še kdaj na snidenje!
Lenti
Lenko
Evelyn Kojc
Melbourne,
19.11.2001