Seminar novinarjev in urednikov slovenskih medijev iz tujine

Ljubljana, 3 - 8. September 2001

Udeleženca seminarja slovenskih novinarjev iz tujine, pripadnika druge generacije Slovencev v Avstraliji, Evelyn Kojc in Lenti Lenko, želiva opisati seminarsko srečanje.
Oba živiva v Melbournu in sva aktivna clana slovenske mladinske radijske oddaje na postaji 3zzz. Vcasih pa sodelujeva tudi pri slovenskih oddajah državnega etnicnega radia SBS (Special Broadcasting Service) Melbourne. Lenti Lenko pa je tudi obcasni dopisnik mesečnika Glas Slovenije in njegove angleške priloge The Voice of Slovenia (Evelyn pa bo to še postala).
Oba sva bila zelo prijetno presenečena, ko sva izvedela, da sva izbrana za seminar, ki sta ga organizirala Urad vlade za informiranje in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vabilo je bilo seveda poslano vsem slovenskim organizacijam in medijem. Morala sva napisati prošnjo in dodati najine osebne podatke in to poslati na Veleposlaništvo RS v Canberro. Koncno izbiro kandidatov pa so opravili na Uradu za Slovence po svetu. Iz Avstralije je bilo izbranih osem oseb. To smo bili Evelyn Kojc, Lenti Lenko, Elica Rizmal, Tania Smrdel, Rosemary Poklar, Meta Lenarcic, Stanka Gregoric in Florjan Auser. Vseh skupaj nas je bilo štiriindvajset in sicer iz Nemcije, Švedske, Kanade, ZDA, Švice, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Argentine in seveda iz Avstralije..

V nedeljo zvecer, 2. septembra 2001, smo se vsi zbrali k skupni vecerji v M Hotelu v Šiški, kjer smo tudi stanovali. Med vecerjo smo izvedeli kako bo potekal seminar. Imeli smo cast in veselje spoznati dva voditelja našega seminarja, Tatjano Lesjak in dr. Zvoneta Žigona. Že prvi vecer so se med nami, udeleženci seminarja, porajala prijateljska custva.

V ponedeljek zjutraj, prvi dan seminarja, sta nas pozdravili dr. Alja Brglez, direktorica Urada vlade za informiranje in njena namestnica Tatjana Lesjak. Vsi prisotni smo se na kratko predstavili, povedali smo kaj delamo in kakšne so naše želje in pogledi na seminar, ki je pred nami. Za tem so spregovorili še nekaj besed Janja Božic-Marolt, Grega Repovž, predsednik Društva slovenskih novinarjev, ter Tomaž Perovic s POP TV. Seznanili so nas s svojim delom, za kaj so odgovorni in kaj predstavljajo pred slovensko publiko. Popoldne smo obiskali glavne prostore dnevnika Delo. Tam so nas lepo sprejeli Mitja Meršol, glavni in odgovorni urednik, Vlado Schlamberger, Lada Zei, urednica internetnega Delofax-a ter izseljencem dobro znana novinarka Dragica Bošnjak. Tu smo dobili razno gradivo in casopise. Zvecer smo nekateri v središcu Ljubljane obiskali koncert slovenskih glasbenih skupin. Koncertu je prisostvovalo vec tisoc mladih in mi smo se med njimi odlicno pocutili.

V torek zjutraj smo obiskali prostore Radia Slovenija. Ta dan je bil za nas najbolj poucen, saj smo se lahko seznanili z delom, ki ga opravljamo tudi mi doma v Melbournu. Njihov nacin dela namrec precej razlikuje od našega. Na primer, mi imamo eno radijsko postajo na eni valovni dolžini, pri Radiu Slovenija pa oddajajo vec programov na raznih valovnih dolžinah; na eni dolžini oddajajo novice in imajo razgovore in tako imenovano 'talk back' oddajo, na drugi valovni dolžini oddajajo glasbo in tako naprej. Zelo zanimivo za nas, ki smo rojeni izven Slovenije, je bilo slišati nekaj o slovenskem pravopisu in izgovorjavi besed. Popoldne smo se razdelili na dve skupini; eni so obiskali TV Slovenijo, drugi radijsko postajo Ognjišce. Lenti je obiskal Ognjišce. Evelyn pa RTV Slovenijo. Pokazali so nam prostore in opremo, kako pripravljajo programe in kdo so njihovi zvesti poslušalci. Radio Ognjišce ni državna postaja, je pa zelo priljubljena po vsej Sloveniji. Lahko jo slišimo tudi preko interneta. Radio Ognjišce je velikokrat v financnih problemih, vendar jo zavedni Slovenci vedno podprejo. Ta postaja je popularna zato, ker se ukvarja in rešuje probleme, ki jih druge postaje ne vkljucujejo v svoje oddaje. Predvajajo razlicno glasbo in ne samo tisto, ki je na drugih postajah ta cas popularna. Franci Trstenjak je glavni urednik. Naj omenim da je pred leti obiskal Melbourne in v mojem (Lentijevem) studiu posnel intervju z nami za ta isti Radio Ognjišce. Imeli smo tudi intervju za program konec tedna, in to na temo kako doživljamo naš seminar. Izvedeli smo tudi da je casopis Delo objavilo clanek o poteku našega seminarja. Zvecer smo se zopet vsi zbrali v hotelu in imeli zelo okusno vecerjo. Izmenjali smo svoja mnenja, si pripovedovali kako živimo vsak v svojem okolju in tako so se med nami spletala nova prijateljstva .

Sreda je bila za nas vse zopet zelo zanimiv pa tudi naporen dan. Obiskali smo dvorano Državnega zbora, Ministrstvo za obrambo, Slovensko tiskovno agencijo (STA), Urad za informiranje, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu in Ministrstvo za zunanje zadeve. Bili smo tudi v Narodni univerzitetni knjiznici. Dobili smo veliko gradiva o tem kaj delajo v parliamentu in na splošno v slovenskem politicnem in gospodarskem življenju v casu desetih let, odkar je Slovenija samostojna država. Popoldne smo imeli predavanje o vkljucitvi Slovenije v Evropsko unijo. Slovenska vlada je zelo navdušena za pristop v EU in NATO. Je pa drugo in veliko vprašanje, ce si državljani Slovenije to zares želijo ali ne. Nam so bile predstavljene dobre in slabe strani pristopa.
Posebej smo bili ponosni, da so nas sprejeli dr. Dimitrij Rupel, minister za zunanje zadeve, dr. Anton Grizold, minister za obrambo, Magdalena Tovornik, državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu ter druge pomembne osebnosti slovenskega politicnega življenja.

Cetrtek zjutraj! Evelyn je zaspala! Morala se je zahvaliti Martini, prijaznemu dekletu iz Nemcije, da jo je zbudila in da ni zamudila avtobusa, ki nas je popeljal na eno in pol ure dolgo pot na Primorsko. Prišli smo na uredništvo Primorskih novic, kjer so nam pokazali kako oni oskrbijo za ta del Slovenije. Zatem smo obiskali RTV Koper, kjer so nas zopet seznanili s svojim delom. Pogovarjali smo se o tem kaj in kako mi delamo in kaj bi lahko izboljšali. Obiskali smo tudi katedralo v Kopru, ki je ena iz med najlepših cerkva v Sloveniji. Škof Metod Pirih, ki nas je že dvakrat obiskal v Avstraliji, je opisal zgodovino cerkve. Organizatorji seminarja so nas zatem povabili na ladjo in nas popeljali ob celotni slovenski obali od Kopra do hrvaške meje. Bilo je zelo lepo, imeli smo dobro kosilo in jaz (Lenti) sem ga bil še posebej vesel. Zapeli smo celo našo slovensko himno! V Piranu smo dobili stanovanje v lepem hotelu. Bili smo še povabljeni v farno cerkev, kjer nas je prijazno sprejel domaci župnik in med drugim nam je opisal zanimivosti Pirana. Zatem smo bili povabljeni na okusno ribjo vecerjo na Trg 1. maja, kjer smo se lahko veselili pozno v noč. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno in zato je bil ta vecer za nas še lepši.

V petek zjutraj smo se odpeljali v Trst (Italijo), kjer smo obiskali uredništvo Primorskega dnevnika. Posebej zanimivo je bilo srecanje z direktorjem Bojanom Brezigarjem (bil je prvi predsednik Svetovnega slovenskega kongresa) ter s Sergijem Pahorjem, predsednikom Sveta slovenskih organizacij v Trstu. Pozdravila nas je tudi Jadranka Šturm Kocjan, veleposlanica RS v Italiji.
Izvedeli smo kako urejajo slovenski casopis in kako držijo potrebno sožitje med slovensko manjšino v Italiji. Zanimivo, ceprav smo bili v Italiji, smo nekako cutili, da je slovenstvo mocno prisotno na vsakem koraku. Obiskali smo tudi slovensko radijsko in TV postajo. Povabljeni smo bili na okusno kosilo v restavracijo Repentabor. Tam nas je pozdravil župan tega kraja. Ogledali smo si lepo okolico, zatem so nas peljali do znane Kraške hiše, ki je zgrajena iz kraškega kamna, dobro poznanega v tem delu sveta.
Cas je mineval prehitro in že smo se morali z avtobusom spet zapeljati nazaj v Ljubljano. Ustavili smo se na slovensko-italijanski meji v Duty Free trgovini in si kupili kar nam je želelo srce.

V soboto je bil poslovilni dan. V hotelu smo se vsi zbrali in bili zelo počaščeni, da so z nami delili svoj dragoceni čas tudi Magdalena Tovornik, dr. Alja Brglez in Dragica Bošnjak pa še Ivan Cimerman iz SIM. Glavni poslovilni govor je imela gospa Tovornikova. Pogovarjali smo se o seminarju in drugih receh in se na koncu vsi po vrsti zahvalili organizatorjema za tako uspešni seminar. Zatem smo imeli pravo pojedino. Po enem tednu skupnega bivanja smo si izmenjali naslove, zaželeli sreco drug drugemu in si obljubili, da se bomo pri svojem delu za ohranjanje slovenskega jezika potrudili po svojih najboljših moceh. Tatjana Lesjak in dr. Zvone Žigon, ki sta bila z nami ves cas seminarja, zaslužita vse naše priznanje in spoštovanje za skrb in delo z nami. Moramo reci, da so se vsi res potrudili in zaslužijo 200 odstotno zahvalo. Mi pa bomo delili nabrane izkušnje z našo slovensko skupnostjo, naj bo to na radiu, televiziji ali v casopisih.
Na seminarju smo nekako pridobili obcutek odgovornosti in srece, da smo tudi mi v izseljenstvu bogat del slovenskega sveta.
Nikoli ne bomo pozabili na vas, ki ste žrtvovali cas in delo za nas izseljence. Hvala še enkrat organizatorjema! Vse vas prisrcno pozdravljamo in upamo …
še kdaj na snidenje!

Lenti Lenko
Evelyn Kojc

Melbourne, 19.11.2001