Ivan Kobal je bil rojen
na Planini pri Ajdovščini in ima za sabo zgodbo, takšno kot večina beguncev
ali izseljencev: življenje po begunskih taboriščih, trdno življenje v tujini
brez znanja jezika in med tujimi ljudmi.
V Avstralijo je prišel
leta 1950, star 22 let. Bil je eden tistih priseljencev, ki so podpisali
dvoletno pogodbo, da bodo delali vsako delo, kjerkoli jim bodo to ukazali.
Zanj je bila prva zaposlitev v livarni železa, nato v tovarni bodeče žice.
Ko si je lahko poiskal drugo delo sam, je najprej delal kot gradbeni težak,
nato pa je izvedel za možnost boljšega zaslužka v Snežnih gorah pri načrtu
SNOWY MOUNTAINS HYDRO-ELECTRIC SCHEME. To je bila gradnja ogromne mreže
hidrocentral oziroma vodovodnih napeljav, jezov in prekopov, ki je trajala
od leta 1949 do 1974. Na splošno je znana trditev, da je projekt Snowy
zibelka multikulturne Avstralije, saj se je tam zbrala pisana delovna množica
ljudi, priseljencev iz vsega sveta.
O življenju v Snežnih
gorah je naš sydneyski rojak Ivan Kobal že napisal dve knjigi, zdaj pa
je pred izidom njegova tretja v angleščini THE SNOWY - CRADLE OF A NEW
AUSTRALIA.
O prvih dveh knjigah je
Ivan Kobal povedal sledeče.
I.K.: Prva knjiga, MEN WHO
BUILT THE SNOWY , je bila natisnjena leta 1982 v primitivnih tiskarskih
razmerah - lahko rečem amatersko. Tiskala jo je revija SCOPP (Saturday
Centre of Prose and Poetry), predhodnica multikulturnih javnih aktivnosti
v Avstraliji, ki je zbirala in tiskala članke v katerem koli jeziku. Za
drugo izdajo sem poskrbel sam v moderni tiskarni dve leti pozneje. Natisnili
so mi 2200 izvodov v lepši obliki. Tako kot prva je tudi ta izdaja kaj
hitro pošla.
Kmalu potem sem začel pripravljati
novo knjigo v slovenščini z na-slovom MOŽJE S SNOWYJA. Prevedel sem in
preuredil MEN WHO BUILT THE SNOWY in napisal štiri dodatna poglavja. Nato
sem poslal rokopis Goriški Mo-horjevi družbi, ki je knjigo tiskala leta
1993 v nakladi 1500 izvodov in jo razposlala svojim članom po svetu skupaj
s koledarjem 1994.
Glas Slovenije: Letos
bodo Snowy Mountains - Hydro Electric Authority proslavili 50-letnico.
Povejte nam nekaj več o tem projektu.
I.K.: Že beseda petdeset-letnica
mnogo pomeni tistim, ki jo praznujejo. V slučaju petdeset-letnice načrta
Snežnih gora pa gre za praznovanje tisočev, zdaj že povečini upokojenih
pionirjev, ki so delali in preživeli zgodnja leta svoje naselitve v Avstraliji,
na tem ogrom-nem projektu. Projekt primerjajo z največjimi inženirskimi
čudesi na svetu. Na površini 3200 kvad-ratnih kilometrov je najti sedem
hidrocentral, 80 km vodovodnih napeljav, 145 km predorov, 16 velikih jezov.
Največji jez drži devetkrat toliko vode, kolikor jo ima sydneyski zaliv.
Lake Eucumbene, tako so imenovali to največje umetno jezero Snežnih gora,
je pravi regulator vodnih potreb celega načrta, ker sprejema ali oddaja
ogromne količine vode skozi 22 km dolg in 6 m širok predor, kakor pač zahtevajo
potrebe vode v centralah ali namakanja zemlje v dolinah Murray in Murrumbidgee.
Načrt Snežnih gora je odprl tudi
pot turistom in smučarjem s tem, da je zgradil tam kjer ni bilo prej niti
steze, celo mrežo cest, ob katerih so nastale nove naselbine in smučarski
centri. Sinovi in hčere pionirjev se zdaj udobno vozijo na smučanje pozimi,
poleti pa na počitnice v gore, v prelepo naravo.
Glas Slovenije: Koliko
mož in žena je v 25 letih delalo na projektu Snowy Mountains?
I.K.: Skoraj nemogoče bi bilo
natančno ugotoviti koliko ljudi je nastopilo na odru načrta Snežnih gora.
Poleg uradno zaposlenih pri SMA (Snowy Mountains Authority) in pri številnih
velikih in majhnih podjetjih, so bili tudi taki moški in ženske, ki niso
nikomur povedali ne kdo so, ne po kaj so prišli. Teh seveda ni bilo prav
dosti. Uradno registriranih delavcev do leta 1974 je bilo približno 80
tisoč, s povprečno dobo zaposlitve dveh in pol let. Temu številu je seveda
treba dodati še uslužbence vzdrževanja projekta od leta 1974 naprej, tako,
da se zdaj upravičeno govori o 100.000 osebah. Žensk je bilo malo in te
so bile največ zaposlene na uradih v glavnih centrih.
Glas Slovenije: Kaj opisujete
v tretji knjigi?
I.K.: V tretji knjigi, THE
SNOWY - CRADLE OF A NEW AUSTRALIA, je vključena ne samo pripoved iz prejšnjih
dveh, kjer opisujem vsakdanje življenje, čustva in sanje mladih mož s Snowyja,
ampak tudi še bolj važno, zgo-dovinsko dokumentirano stran celotne vloge
načrta Snežnih gora, na katerem se je odigralo prvo dejanje preobrazbe
stare, kon-zervativne Avstralije, v novo, multikulturno in slikovito mlado
državo.
Poudarek knjige je seveda na vlogi,
ki smo jo odigrali slovenski pri-seljenci s trudom in pridnostjo in ne
brez krvavih žrtev. Kar trije Slo-venci so v svoji najboljši dobi izgubili
življenje na tem projektu, med njimi petindvajsetletni Bo-gomir Mori, po
domače Miro, katerega smrt je opisana v poglavju Flowers in the Frost.
Res bi bilo škoda, če bi ta naša
zgodovina v Avstraliji ostala ne-poznana.
Glas Slovenije: Kdaj bo
torej izšla tretja knjiga v angleščini in kdo vam je finančno pomagal?
I.K.: Ta knjiga se že dolgo
pripravlja, a zdaj lahko rečem, da je skoraj vse urejeno za tisk in bo
v nekaj tednih šla v tiskarno. Vsekakor knjigo obljubljam za maj ali junij
letos.
Finančno mi pomaga to, da so nekateri
naročili večje število knjig in jih že plačali. Med temi sta na prvem mestu
Slovenska izseljenska matica in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Glas Slovenije: V letih,
ko ste bili zaposleni na tem avstral-skem hidroenergetskem projektu so
vas zapisovali kot Jugoslovane, ali bo ob 50. letnici visela v Snežnih
gorah slovenska zastava?
I.K.: Vsi vedo, da smo bili
slovenski priseljenci in drugi iz bivše Jugoslavije znani na splošno kot
Jugoslovani. Nekateri tudi vedo, da jugoslovanska zastava z rdečo zvezdo,
ki je imela viseti med drugimi v Coomi v Avenue Flags, ni dolgo visela,
ker ni predstavljala nikogar s Snowyja in je bila zaradi tega trikrat na
tihem odstranjena.
Ko je Slovenija končno zaživela
kot samostojna država, je vsak slovenski domoljub, ki je delal na Snowyju
pomislil na to, da bi po pravici tudi slovenska zastava morala imeti svoj
prostor v Coomi, kjer visi zdaj sedemindvajset zastav različnih držav.
Zanimanja za to je bilo veliko, in ko sem poizvedel pri SMA, če se bo kaj
ukrenilo o tej zadevi, sem dobil pozitiven odgovor, da se SMA in Cooma-Monaro
Shire Council strinjata z nami in le čakata na praktične predloge in ukrepe.
Ob praznovanju obletnice nameravajo postaviti dodatne drogove za za-stave.
Tako bomo tudi mi Slovenci pozdravili svojo zastavo na Snowyju kakor vsi
drugi in kakor je prav.
Glas Slovenije: Kdo vse
bo pravzaprav sponzor proslav 50.letnice Snowyja?
I.K.: Snowy Mountains Authority,
ki združuje in upravlja proizvodnjo elektrike in reguliranje voda za namakanje,
je seveda glavni promotor. Na drugem mestu je verjetno Cooma-Monaro Shire
Council s trgom in turistično industrijo, nenazadnje pa velika podjetja,
ki so sodelovala na Snowyju, kakor na primer Thiess Contractors Pty.Ltd.
Seveda pa je tudi veliko posameznikov, ki so zelo ponosni na svojo preteklost
na Snowyju in želijo sodelovati.
Glas Slovenije: Zelo zanimivo,
imate še kaj dodati?
I.K.: Za nas Slovence bo zanimivo
to, da bomo pod svojo zastavo uradno predstavljeni in priznani kot narod.
Kot izvrsten in zaslužen narod nas bo tudi pred-stavila moja knjiga THE
SNOWY - CRADLE OF A NEW AUSTRALIA.-
THE SNOWY - CRADLE OF A NEW AUSTRALIA
will be available before June 1999. Enquiries about the book and orders
in writing are welcome at the authors address:
Ivan Kobal
4 St. Andrews Place
Rydalmere
NSW 2116
AUSTRALIA
50th
Anniversary - Calendar of Events
