Prvi
razred za otroke slovenskih izseljencev je v letu 1960 v Melbournu,
pri Slovenskem Verskem in Kulturnem Srediscu odprl Joze Kapušin. Pozneje
je poucevanje v nedeljski soli prevzela
Anica Srnec. V naslednjih letih je poucevala slovenski jezik, in slovensko
mladino pripravljala na prireditve s folkloro, petjem in recitacijo
cela vrsta uciteljic. Njim so se pridružile v letu 1966 tudi sestre
Franciškanke.
Novo
obdobje se je v Viktoriji pricelo v letu 1976, ko je srednješolska profesorica
mag Aleksandra (Saša) Ceferin napravila prve korake za uvedbo slovenskega
jezika v državni solski sistem dežele Viktorije.
Odgovor
maturitetne državne ustanove Victorian Institute of Secondary Studies
po prejemu formalne vloge je bil pritrdilen. Slovenski jezik je bil
sprejet, vendar je bilo treba z akreditacijo vseh novih predmetov pocakati
zaradi naznanjenega moratorija dve leti. Priprava za maturo se je nadaljevala,
Aleksandra Ceferin pa je medtem pripravila vse potrebno (ucne nacrte
in tekste, bibliografije, in vzorce izpitni papirjev) za uvedbo poucevanja
slovenšcine kot rednega šolskega predmeta v državni srednji šoli - Victorian
School of Languages. Skupnost je pomagala pri izbiri ucencev in uciteljev.
Ob
koncu leta 1976 je A.L.Ceferin ustanovila Združenje slovenskih uciteljev
Viktorije (Slovenian Teachers' Association of Victoria - STAV). Kadrovsko
jedro združenja so sestavljali ucitelji, ki so imeli tako slovenske
kot avstralske kvalifikacije. Po vecini so že imeli izkušnje s poucevanjem
v nedeljski šoli pri klubih in v verskem središcu, ki je bilo v sedemdestih
letih ze dobro razvito.
A.L.Ceferin je pripravila vso dokumentacijo za pouk jezika - ucni nacrt
za dve srednješolski stopnji, narocila ucne knjige in slovarje iz Slovenije,
Trsta in ZDA
Slovenski razredi so se priceli leta 1977 v treh centrih Victorian School
of Languages, z dvema razredoma na vsaki šoli, s skupno 140 srednješolskimi
ucenci.
Uciteljice v letu 1977 in 1978 so bile: Lucija Srnec, Draga Gelt, Marija
Bosnic, Magda Hribernik, Nataša Vincent, Vesna Iskra, Sandi Ceferin,
Jožica Paddle-Ledinek. Drago Ceferin in koordinatorica Aleksandra Ceferin.
Slovenšcina
je s tem postala srednješolski predmet proste izbire prvic v Avstraliji
in na angleškem govornem podrocju sploh.
V naslednjih dveh letih je bila v Viktoriji izvedena temeljita reforma
maturitetnega sistema. Procedura maturitetne akreditacije je potekala
pocasi in je bila koncno odobrena leta 1979. Prvi maturanti iz slovenšcine
V Viktoriji so uspešno dovršili maturo iz slovenskega jezika v letu
1981. V cetu 2003 smo v Viktoriji svecano praznovalii 25 let nepretrganega
pouka slovenšcine v avstralskih srednjih šolah. Danes poucujemo že tretjo
in cetrto generacijo.
Institute for Slovenian Studies of
Victoria
Leto
1998 je bilo leto velikih odlocitev in novih inicijativ. Potrebovali
smo drugih solucij, novih nacinov delovanja in oživljanja slovenske
identitete v avstralskem svetu.
STAV preimenoval v Institute for Slovenian Studies of Victoria (ISSV)
v odgovor na novo paradigmo delovanja združenja, razširjene definicije
clanstva in ciljev novo nastale ustanove. Uvajanje racunalništva in
informacijske tehnologije v šolski sistem je prineslo nove izzive in
nove potrebe za poucevanje z uporabo ucnih tehnologij. Z informacijsko
tehnologijo so se pokazale razpršeni slovenski skupnosti nove možnosti
pristopa k slovenskemu jeziku in kulturi.
Prvi
in najpomembnejši projekt reformiranega ISSV-ja je spletno sticišce
Thezaurus. Razvijati smo ga zaceli
jeseni 1998 in ga na internetu objavljamo od januarja 1999.
Razvojni
team so sestavljali: magistra Aleksandra Ceferin, srednješolska profesorica
in upraviteljica, ter ustanoviteljica STAVa, Sandi Ceferin, uciteljica
in koordinatorica slovenskega jezika pri Viktorijski šoli za jezike
in Morfej, multimedijski oblikovalec.
ISSV
je poleg spletnih projektov Slovenianlinx, Sloveniana Webzine, Galeria
Sloveniana, Slovenian Webclassroom in Careerlinx, v letu 2001organiziral
štiri programe Australske bralne turneje petih slovenskih autorjev v
Melbournu in predstavil spletni projekt Literator melbournski slovenski
in avstralski javnosti, pozneje pa tudi v Sloveniji.
V zadnjem casu sta Aleksandra in Sandi Ceferin pripravili za Ministrstvo
za solstvo Viktorije slovenski maturitetni ucni nacrt po nanjnovejši
reformi Slovenian VCE Study Design 2001 (za obdobje 2001-2005) in celoten
šolski ucni nacrt po novi reformi od 1. do 12.letnika - Slovenian CSF
/ VCE Course Outline 2003.
Vse vire, teme, vsebine in pravila smo objavili na Thezaurusu.
V marcu mesecu 2003 smo proslavili 25letnico poucevanja slovenskega
jezika v avstralskem šolskem sistemu s slovesno kulturno prireditvijo.
Organizirali smo tudi konferenco na temo: Slovenski jezik in kultura:
prihodnost in ISSV arhivsko razstavo. Jubilej smo še posebej proslavili
z objavo knjige Slovenian Language in Australia, ki jo je spisala Aleksandra
Ceferin. Knjiga je dokument o razvoju in poteku slovenskega jezika v
šolskem sistemu Viktorije.
V letu
2002 in 2003 je Aleksandra Ceferin organizirala izmenjavo s slovenskimi
gimnazijami. En dijak je gostoval na Škofijski gimnaziji v Vipavi v
decembru 2002, tri dijakinje so bile na Škofijski klasicni gimnaziji
tri mesece v letu 2003, V izmenjavo pridejo v Avstralijo v letu 2004
tri slovenske dijakinje.
V letu
2004 naprej razvijamo projekte na spletnem mestu www.thezaurus.com.
Thezaurus je referenca za spoznavanje slovenske kulture in utrjevanje
slovenskega jezika. Nadaljnji projekti na Thezaurusu so:
ˇ Slovenianlinx, z informacijami o slovenskem jeziku, o slovenskih ucnih
programih, o slovenski maturi, in obširnimi bibliografijami
ˇ Slovenian Webclassroom, spletna ucilnica s tematicnim pristopom, spletnimi
viri in nalogami. zaceli bomo tudi razvijati formalne ucne enote z vajami
in slovnico, in jezikovno in kulturno gradivo za spoznavanje slovenske
kulture na spletnem mestu Thezaurus.com.
ˇ spletna revija Sloveniana, s 50 clanki o posebnostih slovenske kulture,
ˇ Galeria Slovenia, ki predstavlja slovenske umetnike
ˇ Careerlinx, ki predstavlja slovensko skupnosti in prednosti ucenja
jezika za zaposlitev
ˇ Thezaurus Forums in povezave, za informiranje in interaktivnost
Tako
lahko vsi, ki se zanimajo za slovenski jezik in kulturo kjerkoli živijo
na svetu vstopijo v virtualno autenticno okolje medmrežja in spoznajo
sodobno Slovenijo. Splet nudi možnost, da mlajše generacije spoznajo
slovensko kulturo, se lahko aktivno pridružijo po lastnem zanimanju
pri raznih projektih. vzpostavijo kontakte med seboj in s Slovenijo
ter poglobijo svojo zavest identitete. Splet nudi možnost tudi tistim,
ki ne govorijo slovensko, ampak se zanimajo za slovensko kulturo in
želijo spoznati sodobno Slovenijo.
