Naslednji uredniki so v teku petdeset let skrbeli za urejanje lista: ustanovitelj lista in njegov prvi urednik je bil p. Beno Korbič OFM (ob sodelovanju p.Klavdija Okorna OFM in Jožeta Čuješa): od leta 1951 do 1953. Drugi urednik je bil p. Rudolf Pivko OFM od leta 1953 do 1955. Za njim je prevzel uredništvo p. Bernard Ambrožič OFM leta 1955 do leta 1972. Ko je p. Bernard zbolel, sta se uredništvo in uprava lista preselila iz Sydneya v Kew-Melbourne: list je prevzel p. Bazilij Valentin OFM, MBE in ga urejal od leta 1972 do svoje smrti 26.julija 1997. Za njim je prevzel krmilo lista p. Metod Ogorevc OFM ob pomoči Katarine Mahnič in ga urejal od avgusta 1997 do leta 2001. V septembru 2001 je po odhodu p. Metoda na Ameriške Brezje, v Lemont, Illinois, prevzel uredništvo lista p. Ciril A. Božič OFM ob pomoči laiške misijonarke Marije Anžič.

Od petdesetih let obstoja lista sem bil z njim povezan osemintrideset let – to je od leta 1963, ko sem prišel v Sydney. V listu sem vsak mesec poročal o dušnopastirskih zadevah: o slovenskih službah božjih, o krstih, porokah, pogrebih, itd. V trinajstih nadaljevanjih sem objavljal življenjepis prve avstralske svetnice, blažene Mary MacKillop. Misli so namenjene vsem avstralskim rojakom .   Za   vsako   versko  središče  je odmerjenih omejeno število strani za poročanje o njihovih dejavnostih. Ker sem želel, da bi bili rojaki v Sydneyu in drugod, do koder je segala mo j a   dušnopastirska  odgovornost, bolje obveščeni o naših aktivnostih, sem se odločil za izdajanje  četrtletnega lističa »Rafael«, katerega prva številka je izšla junija 1966. Misli so sicer še naprej objav ljale naše dogodke, vendar v omejeni obliki. P. Bernard je bil urednik Misli šestnajst let. Imel je zelo skromno stanovanje v prvem nadstropju nad garažo pri sestrah frančiškankah Marijinih misijonarkah na Point Piper-ju v Sydneyu. Bil je njihov hišni duhovnik in jim je vsak dan maševal. Ob nedeljah pa je imel slovensko mašo za naše rojake v raznih cerkvah, redno  pa v spodnji cerkvi pri svetem Patriku v Sydeyu, pri sv. Jožefu v Leichhardtu ali pa v Blacktownu. Potoval je z vlakom, avtobusom ali pa mu je kateri od rojakov nudil prevoz z avtom. Med tednom pa je urejal Misli in obiskoval rojake po taboriščih, domovih in bolnicah. List je tiskalo neko litvansko podjetje Pranes Nagys. Lastnika sta šla patru zelo na roko. Gospod Žig je prišel na Point Piper in dobil natipkan material za list.  Čez nekaj dni se je vrnil in prinesel bruto kopijo. Ko jo je pater pregledal in po potrebi popravil, jo je nesel nazaj v tiskarno in list se je tiskal na linotipe stroju. Tiskarna je list dala v ovojnice, ki jih je pater opremil z imeni in naslovi naročnikov.

Vse je  vsak mesec sam, lastnoročno napisal in pri tem z vsakim v duhu povasoval in »požebral« zanj kratko molitvico. Pri urejanju lista je imel kar pestro izbiro virov, iz katerih je črpal snov za  članke. Med temi viri so bili avstralski dnevniki in revije. Iz Clevelanda je dobival »Ameriško domovino «, iz Argentine pa » Svobodno Slovenijo«. Imel je tudi namišljenega dopisnika z imenom Pepe Metulj, s katerim je vsak mesec polemiziral o raznih tekočih vprašanjih. Vse slovenske dnevnike je po uporabi posredoval v branje našim rojakom, po pošti ali osebno. P. Bernard se je že kot bogoslovec in kot mlad pater prosvetno udejstvoval v Ljubljani, ko je ustanovil mladinski list za fante z imenom »Orlič«, in list »Vigred« za dekleta. Predstojniki so ga poslali na študij slavistike in klasične filologije na ljubljansko univerzo, kjer si je nabral pisateljskih sposobnosti.
Med drugim je spisal povest o Slomšku z naslovom »Tonček s Sloma«, in več drugih povesti, kot »Pamet se je odprla«, ki jo je objavljal v »Mislih«. Ko je uredništvo »Misli« prevzel pater Bazilij Valentin, se je list preselil iz Sydneya v Melbourne, kjer je tiskanje prevzel znani in spoštovani dobrotnik in prijatelj verskega središča g. Simon Špacapan, ki že dolga leta uspešno vodi podjetje »Distinction Printing«.

Med  vsemi  uredniki  ima najdaljšo dobo urejanja p. Bazilij, saj je list urejal skoraj petindvajset let. Zanj je bilo urejanje res garaško delo. Ob vsem dušnopastirskem delu je to zmogel le ob neprespanih nočeh. Zato se je predčasno izčrpal in omahnil sredi dela in načrtov. P. Bazilij se je prosvetno udejstvoval že kot bogoslovec v Ljubljani in nato v Avstriji in Ameriki, kjer je urejal list frančiškanskih klerikov gimnazijcev in bogoslovcev. Pisal je pesmice in izdal knj ižico,  živl jenjepis svojega očeta z naslovom »Tonček s Potoka «  in  » Krompirčkove zgodbe«, prvo je tudi objavljal v nadaljevanjih v »Mislih«. Skrbel je tudi, da je bila vsaka številka mesečnika okusno ilustrirana, čeprav ni uporabljal računalnika. Prvi  naslednik p.  Bazilija, p. Metod je prvi  uporabljal računalnik in imel pomočnico Katarino Mahnič. V štirih letih njegovega uredništva je list v marsikaterem pogledu napredoval.
Poznalo se je, da je na krmilu mlada moč. Za p. Metodom je prevzel uredništvo p. Ciril A. Božič OFM, pomaga pa mu laična misijonarka Marija Anžič.  P. Cirilu ne manjka pisateljskih sposobnosti, saj je v  času, ko je bil na Brezjah, izdal marsikatero brošuro, objavljal članke v časopisih in pripravljal zgodovinske knjige o Brezjanski božji poti. Želim mu mnogo uspehov pri urejanju že kar  častitljivega mesečnika »Misli«! Tekom let ima mnogo zaslug pri »Mislih« brez dvoma tudi Draga Gelt, ki je občasno pomagala pri urejanju in večkrat tudi sama pripravila snov za tisk. Prepričan sem, da je še vedno pripravljena za pomoč pri urejanju, ali vsaj z dragocenimi nasveti iz svoje bogate izkušnje.

Naj omenim zahvalo tudi rojakom, ki redno vsak mesec pripravijo pošiljko za pošto in zvestim naročnikom, ki redno plačujejo naročnino in darujejo v tiskovni sklad. Kako dolgo bo list izhajal? Pri tem igrajo vlogo razni dejavniki. Eden od glavnih je zavednost rojakov. Zlati jubilej je lepa prilika, da ponudite list nekomu, ki ga še nima in da si ga naroči. Vam, dragi naročniki, pa hvala za Vašo zvestobo našim Mislim.