BOŽIČNA ZGODBA

Božicna zgodba VRAČA SE!

Nekega decemberskega jutra je v moj poštni nabiralnik padla božicna vošcilnica brata iz Avstralije. Kakor zmeraj, sem nestrpno brala njegovo vsakoletno pismo z druge strani zemeljske oble. To leto je bilo nekaj posebnega: "Zdaj pa odpri oci! To je novica, ki si jo cakala! Prihajam domov! Vzel sem letni dopust in kupil letalsko vozovnico. Pridem junija in ostanem v Angliji cele tri tedne."

 

Znova in znova sem prebirala te besede in razmišljala. Kaj vse se bo spremenilo. Toliko misli je rojilo v moji glavi: 'sedemnajst let se nisva videla! Kakšno bo ponovno srecanje? Ali bova po vsem tem casu drug drugega prepoznala? O cem se bova pogovarjala? Kaj bova delala?'

 

Brat je prišel. Prepoznala sva se. Ko sva se srecala, sva bila sprva brez besed. Le toplo sva se objela. Potem pa sva si imela veliko povedati. Navsezadnje je bilo treba nadoknaditi novice za sedemnajst let, kakor tudi obujati spomine na veliko stvari iz otroštva.

 

Veselo novico, ki jo imamo pred ocmi v adventu, najdemo v božjem 'pismu od doma', kakor je sv. Avguštin rad imenoval Sveto pismo. Novica je tale: Jezus se vraca, da bi nas vzel s seboj in da bi za vselej ostali z njim.

 

Zakaj sam Gospod bo ob povelju, ob nadangelskem glasu in ob božji trobenti stopil z neba. Najprej bodo vstali tisti, ki so umrli v Kristusu. Potem pa bomo mi, ki še živimo in bomo ostali, skupaj z njimi odneseni na oblakih v višavo Gospodu naproti: tako bomo zmeraj z Gospodom. S temi besedami se torej tolažite med seboj (1 Tes 4, 16-18).

 

Gospod Jezus, vcasih se mi zdi prelepo in kar ne morem verjeti, da se dejansko vracaš po nas, da bi bili s teboj. Drugekrati pa, priznam, se mi življenje na zemlji zdi tako lepo, da si tvoje vrnitve še ne želim. Odpusti mi, dragi Gospod, mojo omahljivost in mrzloto. V tem adventu me napolni s svetim strahom, ko se znova poglabljam v skrivnosti tvoje besede, ki nam zagotavlja, da se boš vrnil, in hoceš, da bomo pripravljeni. Podeli mi torej odlocnost, da spremenim svoje življenje in bom pripravljena, da te radostno in hvaležno pozdravim, kadarkoli prideš. Pripravljena tudi na to, da pustim vse in pridem k tebi.

 

Prihaja, glej, kot luc izza oblaka,

 

nekoc za izbrane grešnike ubit;

 

ob njem na tisoce svetnikov caka,

 

da z njim zaraja v zmagoslani svit.

 

Aleluja, aleluja,

 

Prihaja Kristus pravdo nam delit.

 

John Cennick, Charles Wesley in Martin Madan

 

SVETONOČNO RAZMIŠLJANJE

Saj ni mogoče! Bog, da bi postal človek? To je nerazumljivo! Vsaka velika ljubezen je tistim, ki nikdar niso resnično ljubili, nerazumljiva. Razdalja med Bogom in človekom je prevelika, je neskončna. Nemogoče jo je premostiti! Enako velika in neskončna je tudi ljubezen Boga do človeka! Premostila je to razdaljo. O Bog, stopil si k nam, med nami si. Ali nisi šel predaleč? Ne, zate, samo zate bom to storil ponovno. Takrat, ko boš sosedu za letošnji božič iskreno stisnil roko, bom jaz sredi med vama. ...

Jože Urbanja

in Božič si tudi Ti

kadar izraziš svoje začudenje,

kadar delaš za mir,

kadar se smeješ, kadar pomagaš drugemu postati svoboden,

kadar si Ti sam svoboden,

kadar ljubiš v tišini in samoti, kadar trpiš z drugimi,

kadar si srečen z njimi,

kajti takrat se Bog rojeva v Tebi in okrog Tebe.

To naj bo, drage bralke in bralci Misli, letošnje božično voščilo uredništva in uprave, vseh Vaših duhovnikov, sodelavcev in posinovljenih misijonarjev za Božič 2001 in vse žegne neba v Novem letu 2002!

Naj Bog blagoslavlja vse Vaše in naše napore. Bog živi!