VSE ČLOVEŠTVO JE V PRIČAKOVANJU.
Da bi zavladal mir, kjer je vojna. Da vznikne razumevanje, kjer je sovraštvo.
Da bi lačni in brezdomci bili le spomin. Veselje naj bi vladalo nad žalostjo,
upanje naj bi premagalo obup. Temo naj bi premagala luč. Mladoporočenca
iščeta dom, mlada družina pričakuje svojega prvorojenca. Otroci pricakujejo
ljubezen, ostareli pozornost, poslovneži uspeh, politiki slavo.
Ves svet žari v lučkah, od severa do juga, od vzhoda do zahoda. Mesta
in vasi tekmujejo v bogastvu okraskov ter ponudbi bolj ali manj posrečenih
daril. Množice se pretakajo po ulicah od izložbe do izložbe. Vsi potrpežljivo
čakajo ob prodajnih pultih in brez jeze stojijo v vrstah pred blagajnami.
Čeprav je račun velik in se bo treba čemu odreči, z nasmeškom vlečemo
kreditne kartice in gotovino, saj je vendar "CHRISTMAS TIME". S fantazijo
si pričaramo od veselja in pričakovanja razžarjene obraze otrok, staršev,
starih staršev, prijateljev, znancev in poslovnih partnerjev. Zabave si
sledijo po tekočem traku v službi, pri sosedih, prijateljih, doma. Celo
St. Vincent de Paul in Salvation Army poskrbita za reveže in brezdomce.
It's party time!
Povsod vendarle ni tako. Nekje je suša uničila skromen pridelek in pognala
tisoče v lakoto. Otroci morajo za dolar na dan tkati preproge bogatim.
Begunci zmrzujejo pod šotori in po vsem svetu išcejo zatočišča. Lačne
matere si trgajo od ust, da bi nahranile svoje otroke. Pijani in zadrogirani
se pod mostovi tepejo, da bi bili bliže ognju. Žena z otroki beži k sosedom,
da se izogne nasilju.
In vendar je to isti svet, ista zemlja.
Vsi pozabljamo zakaj pričakovanje, veselje. Ker v temo obdan svet prihaja
luč Kristusovega rojstva. Bog je videl, da človeštvo beži v prepad, v
obup. Zato je poslal v svet svojega edinorojenega Sina, da bi svet odrešil
in pokazal svojo jubezen. Bog ni škodoželjni opazovalec človeške prevzet-nosti
in brezvestnosti. Sklonil se je nad zemljo in prepričuje ljudi, naj vendar
poskrbijo, da bo svet boljši in življenje pravičnejše za vse.
Če je tri modre vodil iz daljne dežele v Betlehem, pastirje v štalo na
betlehemskih poljanah, angele k oznanjenju Božje slave in miru, zakaj
ne bi tudi nam prižgal LUČ RESNICE.
Bistvo božičnega časa ni "Father Christmas", ampak učlovečeni Bog. Božič
ni dru-žinski praznik kar tako, da je en dan posvečen tudi družini, ampak
ker novo življenje ljudi v družini združuje, prinaša toplino in nežnost,
radost in smeh. Saj je na mestu obdarovanje in pozornost, toda če ni v
družini spoštovanja, razumevanja in razgovora, če ni ljubezni, so vsa
darila odvec, zgubijo smisel.
Zakaj so pastirji prišli k novorojenemu Božjemu sinu na betlehemskih
poljanah in pokleknili pred Njim? Ker so bili preprostega srca. Niso bili
neumni in nerazgledani. Prav nasprotno, srečali so se z učlovečeno Božjo
ljubeznijo. In prav so imeli, saj se je zanje in za ves svet darovala
na križu. Zato, da bi človek spoznal kako je Bog pripravljen storiti vse,
da bi človeka prepričal o vrednosti življenja, smiselnosti verovanja,
neomajnosti zaupanja in brezmejnosti ljubezni.
Čudoviti so moji spomini na melbournsko dvorišče v Božični noči. Od
vsepovsod so prihiteli rojaki ta vecer. Tako slovesno in mehko je bilo.
Slovenska božična pesem se je razlegala. Kdor je znal vsaj nekaj besed,
je prepeval. Zdelo se mi je, da so celo jaslice v votlini oživele. Po
maši stiski rok:
"Vesel, blagoslovljen Božič!"
Vsak je odšel domov, da bi tam, ob svojih jaslicah obcutil spokojnost
Božične noči. Trenutek, ko človek ne more biti zver. Naj traja večno.
Naj bodo vsi ljudje prijazni in dobri, spoštljivi in razumevajoči, preprosti
in iskreni.
Lepo zveni 'Silent night', vse lepše se sliši 'Sveta noč', za vse
narode in vse ljudi dobre volje pa: "rojen je Rešenik." Dragi prijatelji,
želim vam vere, da je rojen tudi za vas.
|