UVODNI ČLANEK

DR. FRANC KRAMBERGER mariborski škof

Spoštovani sobratje - izseljenski duhovniki, dragi rojaki, bratje in sestre v Avstraliji! Z velikim veseljem sem sprejel vaše vabilo, da vas ob 50-letnici slovenskega izseljenskega dušnopastirstva v Avstraliji obiščem v imenu slovenskih škofov. Za vabilo se iskreno zahvaljujem patrom frančiškanom v Sydneyju, Melbournu in Adelaidi. S svoje strani se bom potrudil, kolikor bo največ mogoče, da bom izpolnil vaša pričakovanja in želje. Glavni namen mojega pastoralnega obiska bo jubilejno slavje ob 50-letnici dušnopastirskega poslanstva frančiškanov med slovenskimi verniki na petem kontinentu. Ta jubilej usmerja naš pogled na začetek, k učitelju Jožetu Čuješu, ki je v imenu svojih rojakov prosil škofa msgr. Gregorija Rožmana v Clevelandu, naj priskrbi duhovnike za slovenske vernike v Avstraliji. Škof je imel posluh in odprto srce za rojake. V Avstralijo so začeli prihajati slovenski frančiškani iz Amerike, Kitajske, od koder so bili izgnani in iz matične domovine Slovenije. Druga svetovna vojna, še bolj pa neurejene razmere po njej, so na slovenskem narodnem telesu naredile globoko rano. Zaradi totalitarne ideologije in režima je domovina marsikomu postala mačeha. Mnogim je odpovedala materinstvo. Mnogi Slovenci so se razkropili po vsem svetu. Mnoge družine so si morale v tujini posikati drugo domovino. Ta rana še danes ni povsem zaceljena. Cerkev pa je mati, ki poskrbi za svoje otroke tudi v hudih časih in težkih preizkušnjah. V duhu evangeljske prilike o Dobrem pastirju pošilja dušne pastrije vernikom, ki jih je vojna usoda razkropila po svetu. Tudi za vas, dragi rojaki, je Cerkev poskrbela, da ste imeli in še imate domače duhovnike. Z njihovo pomočjo ste ohranili vero kot dragoceno dediščino, ki ste jo prejeli od svojih očetov in mater in jo ponesli s seboj v svet. Kot dragoceno svetinjo jo izročate iz roda v rod. Naš blaženi škof Slomšek je rad ponavljal: "Kdor premoženje izgubi, veliko izgubi; kdor poštenje izgubi, še več izgubi; kdor pa vero izgubi, vse izgubi, ker njemu ugasne luč sredi temne noči." Ob 50-letnici verskega poslanstva frančiškanov med vami, dragi rojaki, se želim skupaj z vami zahvaliti za to luč, ki vam sveti še danes. S pomočjo domačih dušnih pastirjev ste ohranili tudi druge duhovne, moralne in narodnostne vrednote, ki spadajo k identiteti slovenskega vernega človeka. Pri tem mislim na kulturo, jezik, narodnostno zavest, na domače običaje, na vse tisto, kar vam pomaga, da slovenske korenine med vami niso zamrle, marveč živijo, znova in znova poganjajo ter dajejo nove sadove. Kdo ne bi ob 50-letnici slovenskega dušnopastirstva zapel zahvalno pesem: Tebe, Boga, hvalimo! Ob vaših dušnih pastirjih pa se želim na svojem pastoralnem obisku zahvaliti v imenu Slovenske škofovske konference in izreči besedo priznanja tudi vam, dragi rojaki. Pastoralna poročila o delovanju sedanjih slovenskih frančiškanov med vami povedo, da imate pri tem poslanstvu odločilni delež tudi vi kot verniki. V matični domovini nam je znana vaša povezanost z duhovniki. Vaša velikodušna pripravljenost pomagati njim, vaše odprto srce in roke do njih. Tega ni mogoče prezreti. Vse to želim vključiti v svojo zahvalo. V posebno veselje mi je, da je med vami stalno pričujoča in živa misel na blaženega škofa Slomška. Ob liku njegove svetniške osebnosti ste gotovo našli marsikatero spodbudo za versko, duhovno, kulturno in narodnostno rast med vami, sa je bil blaženi Slomšek največji slovenski dušni pastir, rodoljub in domoljub, vzgojitelj slovenskega naroda, učitelj slovenskega jezika, ljubitelj mladine, predvsem pa svetnik z načelom: "Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ do zveličavne narodove omike." Z njegovimi besedami vas pozdravljam: "Vrli sini in hčere matere slovenske - Bog bodi z vami!" Iz matične domovine vam kličem: Na svidenje po prazniku Marijinega vnebovzetja!