IZPOD TRIGLAVA

Sestra Monika Antolin

10. 11. 1911 + 29. 3. 2001

Devetindvajsetega marca je Gospod po sestri smrti obiskal našo skupnost in ob 11.50 uri iz svojega vinograda odtrgal dozorel sad. Skozi devetdeset leta ga je negoval, okopaval in zalival s svojo milostjo. Sestra Monika Antolin se je rodila 10. novembra 1911 v Odrancih kot predzadnji otrok v družini s petimi otroki. V župnijski cerkvi v Beltincih je pri sv. krstu dobila ime Katarina. Ko je bila stara dve leti in pol, ki je na porodu zadnjega otroka umrla mama. Družina je ostala brez mame in očeta. Oče je bil poklican k vojakom, saj se je takrat začela prva svetovna vojna. Za otroke so v tem času poskrbeli sorodniki. Po vojni se je oče srečno vrnil domov in kmalu je prišla k hiši mačeha z materinskim srcem, ki je za vse otroke lepo skrbela. A čez dve leti je prišla nova preizkušnja. Oče je zbolel in kmalu umrl. Tako je otroštvo sestre Monike zaznamovano z veliko bolečino ob izgubi obeh staršev. Kot sedemnajstletno dekle se je odločila, da bo Bogu posvetila svoje življenje. Prišla je k sestram v Lendavo, kjer je kot kandidatinja preživela dve leti. Devetnajstega avgusta 1930 je bila v Slovenski Bistrici sprejeta v noviciat, 22. avgusta 1931 položila prve zaobljube in 22. avgusta 1934 večne. Letošnjega avgusta bi minilo 70 let odkar je postala članica kongregacije Frančiškank Brezmadežnega spočetja. Njeno prvo delovno mesto je bilo na Golniku, v sanatoriju za tuberkulozne bolnike. Štirinajst let je delala tam kot bolniška strežnica. Za to si je pridobila izobrazbo z enoletno bolničarsko šolo v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je s tem poslanstvom nadaljevala v čakovski bolnišnici, kjer je leta 1963 dočakala upokojitev. Leto dni kasneje je bila premeščena na Brezje za hišno predstojnico. Tukaj je ostala samo štiri leta, potem pa je 6. avgusta 1967 odpotovala v Avstralijo v pomoč sestram, ki so leto prej začele delovati med slovenskimi izseljenci. Vsa leta je bila v Slomškovem domu v Melbournu skrbna gospodinja, otrokom v otroškem vrtcu in svojim sosestram. Skupaj s sestrami je našim izseljencem predstavljala košček domovine in domačnosti, tisto, kar rojaki v tujini najbolj pogrešajo. Po petindvajsetih letih se je 6. februarja 1992 vrnila v domovino, na Brezje. Sestra Monika je uresničila željo naše ustanoviteljice m. Franciške Lampel 'naj bomo majhno orodje v božjih rokah'. Gospod jo je po svoji previdnosti uporabil, da je ob bolniških posteljah delila sočutje s trpečimi in v kuhinji poskrbela za lačne. Ob vrnitvi v domovino se je za s. Moniko začel nov apostolat: to je bil apostolat molitve in vdanega prenašanja križa bolezni in starosti. Kakor sveča je dogorevala in izgorela. Draga s. Monika, hvala vam za vse ure trpljenja in molitve. Skrita pred svetom so bila vaša zadnja leta v domu duhovnih vaj na Brezjah. Jagode rožnega venca so drsele skozi vaše prste za udeležence duhovnih vaj, za nas, za nove poklice, domače in vse potrebe Cerkve in naroda doma in po svetu. Bogu se zahvaljujemo za dar vašega življenja in zvestobe ter ga prosimo, naj vas sprejme v svoje naročje in vam podari svoj mir.

Sestra Marta in sosestre

Sestra Marta in sestre Slovenski škofje so se zadnji teden meseca aprila mudili v Rimu, kjer so se srečali s papežem Janezom Pavlom II., obiskali različne urade katoliške Cerkve in maševali na grobu apostola Petra. V okviru tega obiska, ki se uradno imenuje ad limina apostolorum, so papežu predstavili razmere, položaj in delovanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Že pred časom pa so v Vatikan poslali tudi pisno poročilo o njenem trenutnem stanju. Zakonik cerkvenega prava namreč določa, da mora krajevni škof vsakih pet let papežu podati poročilo o stanju škofije, ki mu je zaupana. Slovenski škofje so zadnji obisk ad limina opravili pred osmimi leti, ko je Slovensko škofovsko konferenco vodil ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar. Pred tem so ti obiski potekali v okviru jugoslovanske škofovske konference.

Zveza zgodovinskih društev Slovenije ob desetletnici obstoja slovenske države pripravlja znanstveno posvetovanje. Srečanje, ki so mu dali naslov Desetletnica slovenske države - pričevanja in analize, bo potekal od 21. in 22. junija v Brežicah. Za to so se odločili, ker so bili v širši okolici Brežic nekateri najpomembnejši vojaški spopadi osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Cilj simpozija je, da bi z izdajo zbornika z referati s tega posvetovanja postavili strokovne temelje za zgodovinsko raziskovanje slovenske osamosvojitve.

V jami Ojstro v rudniku Trbovlje-Hrastnik je prišlo 24. aprila do dveh vdorov vode in blata. Prvemu, ki je bil manjši, so se rudarji zgodaj zjutraj pravočasno umaknili. Drugi pa je nekaj ur zatem presenetil skupino sedmih rudarjev, ki so bili v rovu, da bi odpravili posledice prvega vdora. Eden izmed njih se je rešil brez posledic, drugega je blato odrinilo nazaj. Reševalci so ga poškodovanega prinesli iz jame. Za preostalih pet, ki jih je blato odneslo, ni bilo več upanja. Do prvega trupla so prišli še isti dan. V jami Ojstro so kopali rjavi premog.Po načrtih, ki predvideva zapiranje rudnika Hrastnik- Trbovlje, pa naj bi omenjeno jamo začeli zapirati čez dva meseca.

Druga največja verska skupnost v Sloveniji je Evangeličanska Cerkev. Sestavlja jo trinajst cerkvenih občin, med katerimi jih je največ v Prekmurju. Omenjeno Cerkev je do nedavnega vodil evangeličanski duhovnik senior Geza Erniša. Člani volilnega zbora Evangeličanske Cerkve pri nas so ga pred nekaj tedni na obcnem zboru izvolili za škofa. Uradno ga bodo umestili 1. julija letos. S tem dnem se bo tudi sedanji seniorski urad preimenoval v škofovski urad s sedežem v Moravskih Toplicah. Ekumenska dejavnost je v Sloveniji navzoča že od škofa Antona Martina Slomška naprej. Pred šestimi leti pa je bil ustanovljen Svet krščanskih Cerkva v Sloveniji. Članice sveta so Rimskokatoliška, Evangeličanska in Srbska pravoslavna Cerkev pri nas. Prizadevajo si za pospeševanje dialoga, ekumensko sodelovanje in povezovanje ter skupno nastopanje v javnosti. Svet se je zadnjic sešel po letošnji veliki noči. Na srečanju je izoblikoval predlog, da bi bil veliki petek dela prost dan in ga poslal vodstvu naše države. Tako kot v Avstraliji je veliki petek tudi v več evropskih državah dela prost dan. Kartuzijani v Pleterjah so v začetku aprila izvolili novega priorja. To službo je prevzel p. Josef Maria David, ki je pred kratim prišel iz Nemčije. Dosedanji prior, p. Lanuin Marija Fischer, po rodu iz Bavarske, se je zaradi starosti (ima 83 let) odpovedal tej službi. V Arboretumu Volčji potok so med prvomajskimi prazniki odprli deseto razstavo tulipanov in holandsko vas. Travnik pred vhodom je krasilo dva milijona tulipanov, obiskovalci pa so lahko občudovali kar 164 različnih vrst cvetov. Trenutno v Volčjem potoku cvetijo tudi azeleje in rododendroni. Velika premoč sedanje vladne koalicije v Sloveniji prihaja do izraza tudi pri številnih zakonih in drugih odločitvah vlade in parlamenta. Sem sodijo številne odločitve, ki manjšajo pravice navadnih državljanov od upokojencev do mladih družin in otrok. Država varčuje pri enih in drugih, veča davke in trošarine. Najprej so te ukrepe občutili upokojenci, ki so kljub padcu vrednosti tolarja in povišanju plač dobili le polovico tega, kar jim pripada. Na drugi strani pa nekatere cene poskočijo tudi za dvomestno število. Sprejemanje proračuna, ki je potekalo ponoči, je strogo varovana državna skrivnost. Zvedeli smo le skupno številko prihodkov in odhodkov letošnjega proračuna. Preglednih razpredelnic, kakor je to običajno v demokratičnih družbah, pa pri nas ne poznamo. Tudi podatkov o tem, kako je vlada ravnala s proračuni minulih let, ni. Vemo le, da se zadolženost države iz leta v leto veča. Pri vsem tem pa odgovorni sprejemajo zakone, ki so velikokrat vprašljivi. Eden takih je zakon o zdravljenju neplodnosti in umetni oploditvi. Čeprav bi pričakovali, da zakon pomaga neplodnim zakoncem, ki ne morejo imeti otrok in ureja zdravljenje na tem področju, ta govori še o marsičem. Najbolj sporno je to, da omogoča umetno oploditev samskim ženskam, ki imajo lahko otroka po naravni poti. Napredne politične veljake ne moti, da so s tem otroku kršene osnovne pravice. Medtem ko ni denarja za otroke in družine, ki so v stiski, pa si bodo posvečeni lahko privoščili karkoli, pri čemer tudi trgovina z zarodki ni izključena. V minoritskem samostanu na Ptuju so predzadnji konec tedna v aprilu pripravili že dvanajsto razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Na njej je tokrat sodelovalo več kot petsto kmetij ki so prikazale nad sedemsto vzorcev raznih dobrot od krušnih in mesnih izdelkov do olja, kisa, žganja in vina. Na razstavi se je tokrat posebej predstavila Primorska, prišli pa so tudi kmetje iz Avstrije.

Tone Gorjup