PATER JANEZ TRETJAK je preživel nekaj tednov med svojimi domacimi in
prijatelji v Sloveniiji. Odšel je na zasluženi dopust ob svojem SREBRNOMAŠNEM
JUBILEJU. V nedeljo, 23. septembra 2001, je imel srebrno mašo v svoji
rojstni župniji v Št. Ilju pod Turjakom. Posredujemo nekaj utrinkov s
slovesnega praznovanja.
Spoštovani p. Janez! Ob Vašem srebrnem jubileju mašništva Vam želimo
podariti darilo, ki Vas bo spominjalo na domace ljudi, domaci kraj in
domovino, ko se boste cez cas vrnili v daljno Avstralijo. Sveco vam podarjamo
kot simbol darovanja. Kakor ona iznicuje sebe, da razsvetljuje bližino,
takšno je bilo vaše duhovniško delo v teh 25-ih letih. Prižgite si jo
kadar vam bo lepo in, ko bodo prišle težke preizkušnje. Križ s Kristusom,
delo domacega umetnika g. dr. Pogorevca, ki ga je za vas oblikoval s pose-bnim
trudom in ljubeznijo, je znamenje zaveze med nebom in zemljo - med tujino
in domovino. Silhueta Kristusa je samo zametek Njegove podobe, zacetek
razmi-šljanja o Njem, ki ga opazovalec sam oblikuje v detajlu. Naj Vas
ta križ spremlja Vaši nadaljni poti in Vas blagoslavlja.
Dragi p. Janez
Kar težko nam je priznati, da se dnevi, ki jih preživljate z nami, tako
hitro iztekajo. Vaš dopust je bil kratek, pa vendar za Vami ostaja zorana
sled. V tem casu Vašega dopusta smo Dovžani z Vami preživeli toliko lepih
trenutkov: še je v spominu prisrcno praznovanje Vaše srebrne maše, kot
tudi obiski svetih daritev v farni cerkvi v Šentilju kot tukaj pri sv.
Urhu. Cutili smo Vašo skrb za bolnike, ki so pri Vas vedno na prvem mestu.
Cudovit je bil koncert, ko so ga pripravili Vaši prijatelji iz noneta
CERTUS in še je mnogo drugih drobnih, a lepih utrinkov. Prijetno in nevsiljivo
ste nas znali združiti spet v malo obcestvo, ki lahko marsikaj pripravi,
ce ga le nekdo podpira in verjame vanj. V tem našem dirjajocem vsakdanu,
ko smo tako ranljivi in obcutljivi, išcemo v cerkvi, v verskih skrivnostih
blagodejne rose od zgoraj. Dobri duhovniki pa nas vodite k luci ljubezni
in preko Vaših rok se na zemljo zlivajo milosti. Bili ste enkraten prenos
Božje besede in prija-teljstva do nas vseh in tudi do drugace mislecih.
Hvala Vam za ta dragoceni cas. Želimo Vam, da Vaša ljubezen do Boga, do
materine besede in do domovine, še posebno do rodne vasice nikoli ne
PATER JANEZ TRETJAK je preživel nekaj tednov med svojimi domacimi in
prijatelji v Sloveniiji. Odšel je na zasluženi dopust ob svojem SREBRNOMAŠNEM
JUBILEJU. V nedeljo, 23. septembra 2001, je imel srebrno mašo v svoji
rojstni župniji v Št. Ilju pod Turjakom. Posredujemo nekaj utrinkov s
slovesnega praznovanja.
Spoštovani p. Janez! Ob Vašem srebrnem jubileju mašništva Vam želimo
podariti darilo, ki Vas bo spominjalo na domace ljudi, domaci kraj in
domovino, ko se boste cez cas vrnili v daljno Avstralijo. Sveco vam podarjamo
kot simbol darovanja. Kakor ona iznicuje sebe, da razsvetljuje bližino,
takšno je bilo vaše duhovniško delo v teh 25-ih letih. Prižgite si jo
kadar vam bo lepo in, ko bodo prišle težke preizkušnje. Križ s Kristusom,
delo domacega umetnika g. dr. Pogorevca, ki ga je za vas oblikoval s pose-bnim
trudom in ljubeznijo, je znamenje zaveze med nebom in zemljo - med tujino
in domovino. Silhueta Kristusa je samo zametek Njegove podobe, zacetek
razmi-šljanja o Njem, ki ga opazovalec sam oblikuje v detajlu. Naj Vas
ta križ spremlja Vaši nadaljni poti in Vas blagoslavlja.
Dragi p. Janez Kar težko nam je priznati, da se dnevi, ki jih preživljate
z nami, tako hitro iztekajo. Vaš dopust je bil kratek, pa vendar za Vami
ostaja zorana sled. V tem casu Vašega dopusta smo Dovžani z Vami preživeli
toliko lepih trenutkov: še je v spominu prisrcno praznovanje Vaše srebrne
maše, kot tudi obiski svetih daritev v farni cerkvi v Šentilju kot tukaj
pri sv. Urhu. Cutili smo Vašo skrb za bolnike, ki so pri Vas vedno na
prvem mestu. Cudovit je bil koncert, ko so ga pripravili Vaši prijatelji
iz noneta CERTUS in še je mnogo drugih drobnih, a lepih utrinkov. Prijetno
in nevsiljivo ste nas znali združiti spet v malo obcestvo, ki lahko marsikaj
pripravi, ce ga le nekdo podpira in verjame vanj. V tem našem dirjajocem
vsakdanu, ko smo tako ranljivi in obcutljivi, išcemo v cerkvi, v verskih
skrivnostih blagodejne rose od zgoraj. Dobri duhovniki pa nas vodite k
luci ljubezni in preko Vaših rok se na zemljo zlivajo milosti. Bili ste
enkraten prenos Božje besede in prija-teljstva do nas vseh in tudi do
drugace mislecih. Hvala Vam za ta dragoceni cas. Želimo Vam, da Vaša ljubezen
do Boga, do materine besede in do domovine, še posebno do rodne vasice
nikoli ne ugasne in, da bi Vam zdravje naprej dobro služilo. In ko boste
rekli zbogom vsem nam: krajem, dogo-dkom, stvarem, izkustvom in milostim,
naj Vas spremlja Božji blagoslov; pri ljudeh, ki jih boste srecali, v
življenju v daljni Adelaidi, ki ga boste živeli in v dogodkih, ki se bodo
zvrstili jutri. Tolaži nas misel, da je slovo potrebno za novo srecanje.
Zato z Bogom in kmalu spet nasvidenje!
7. 11. 2001 Vaši Dovžani
P. Valerijan in p. Filip sta nadomešcala p. Janeza.
Tukaj je nekaj njunih vtisov, ki nam jih je posredoval p. Valerijan.
Pater Janez je v nedeljo, 15. julija letos pra-znoval srebrni mašniški
jubilej, ki so mu ga pripravili adelaidski rojaki. To lepo obletnico mašništva
je slavil tudi v svojem rojstnem kraju v Šentilju pod Turjakom. V ta namen
je šel na dvomesecni zasluženi dopust. Tako sva s patrom Filipom delila
nadomešcanje v Adelaidi. Prvo polovico je vzel p. Filip, drugo pa jaz.
V primeri s Sydneyem sploh ni bilo naporno. Poleg maševanja, nekaterih
obiskov bolnikov, en pogreb, je še dosti casa ostalo za skrb za rastline
in živali na farovškem dvorišcu. Saj je bilo kar zabavno, ko sta psicka
lajala kot za stavo in hotela pri tem drug drugega prekositi, kanarcki
so posebno ob lepem vremenu veselo žvrgoleli, kokoši so me zjutraj spomnile,
da jih je treba nahraniti in so s svojim kokodakanjem javile, ko je katera
znesla jajce, grlice so grulile, da je bilo veselje. Hvala Bogu in dobrim
rojakom mi ni bilo treba kuhati, ker ste mi prinašali hrano ali me povabili
na dom pa tudi v slovenskem klubu sem bil dobrodošel vsako nedeljo pri
vecerji. Zato naj na tem mestu izrazim vsem iskreno zahvalo. Pater Janez
pa se je med tem gotovo že znašel in vse uredil, kar sva midva s p. Filipom
prezrla. Verjetno pa mu je dalo precej dela, ko je moral stehtati vse
pticke, ce je slucajno kateri zgubil na teži, kakor se je pošalil p. Filip.
Lep pozdrav vsem z željo za obilico Božjega žegna, zdravja in dobre volje!
p. Valerijan
|