Iz Newcastla, NSW, Vam pošiljamo nekaj novic, ki so se dogodile med
nami v tem letu. Patru Cirilu želimo iskreno dobrodošlico v Avstraliji.
Upamo, da se bo dobro pocutil med slovensko skupnostjo v Melbournu. Dobrodošel!
Zacnimo kar z dobrimi novicami. 10. septembra letos je slavil 90-letnico
rojstva ustanovni in dolgoletni delovni clan Slovenskega društva "TIVOLI",
Newcastle, gospod ANDREJ PICHLER, 24. oktobra je isto slavila njegova
žena HERMINA. V veliko presenecenje obeh, je njuna hcerka Martha organizirala
praznovanje. Povabila je vse clane društva, da smo skupno z Andrejem in
Hermino proslavili njun visoki jubilej. Med gosti sta bila tudi gospod
Alfred Brežnik, castni generalni konzul Republike Slovenije in njegova
soproga Jeni. Kar 43 se nas je zbralo v Germania klubu, kjer smo ob pesmi
in prijetni melodiji preživeli nepo-zaben popoldan. Andrej Pichler prihaja
iz Domžal, Hermina, roj. Premk, pa iz Mengša. Po vojni so bili izgnani
v Avstrijo. Ko se je Andrej nekega dne po obisku sestre v Ljubljani vrnil
v Domžale, je našel prazno in zapecateno hišo, družino pa izgnano. Iz
lastne drvarnice je ukradel svoje kolo in se podal na pot iskanja družine.
Po nekaj težkih mesecih je našel ženo in dvoje otrok v "lagerju" v Avstriji.
Dolga pot emigracije se je pricela... V juniju 1949 je Pichlerjeva družina
emigrirala v Avstralijo. Preko Bathursta so prišli v "lager" Greta. Andrej
se je 17. decembra 1949 zaposlil v železarni BHP, kjer je ostal vse do
upokojitve. Vedno je povedal, da je njegova družina resnicno internacionalna:
dva otroka sta bila rojena v Sloveniji, eden v Avstriji in zadnji v Avstraliji,
medtem, ko so vnuki in vnukinje mešanica slovenske in avstralske krvi.
Bog vaju živi Andrej in Hermina še mnogo let! 1.januarja letos je slavila
90 let življenja ZORKA PERTOT. Zorka prihaja iz Trsta. Mož Bruno - tudi
eden od ustanovnih clanov društva "TIVOLI", je umrl pred nekaj leti. Zorka
živi sama, vendar jo skrbno cuvata hcerka Tania in sin Rudi. Veckrat pride
na naša srecanja, kjer zelo rada zapoje slovensko pesem. Cestitamo, Zorka!
In nekaj podatkov za Matico mrtvih: STROPNIK ADOLF, izhaja iz Haloz, živel
v Newcastlu, umrl marca 2001. OSTROŠKO WENZEL (VENCELJ), rojen 13. septembra
1925, Ptuj; umrl 16. maja 2001; prispel v Avstralijo 1949. leta; zaposlen
ves cas v BHP, Newcastle; živel v Redheadu (predmestje Newcastla); edini
sin umrl pred osemnajstimi meseci; žena Terezija umrla pred osmimi meseci.
Vencelj je bil upepeljen pri Macquarie Gardens, Ryhope (Lake Macquarie
- Newcastle). PLAHUTA FRANC, star 83 let; umrl 12. septembra 2001. Veliko
je zahajal v nemški klub; drugi podatki neznani. Slovensko društvo "Tivoli"
je med letom orga-niziralo vrsto uspešnih srecanj in kakor vedno, smo
zelo veseli, ko se sestanemo, pokramljamo, pa tudi zapojemo. Ko je pred
nedavnim tukajšnja podružnica Rde-cega križa organizirala mednarodno parado
narodnih noš, smo se vabilu odzvali tudi Slovenci. Slovenske noše so ponosno
predstavili: Cilka Princic, njena 9 let stara vnukinja Georgia in Emil
Grosman. Ob nedavnih volitvah je ostal odbor Slovenskega društva "TIVOLI",
Newcastle nespremenjen, torej: Ivo Klopcic, predsednik, Miha Ulcej, podpredsednik,
Maria Grosman, tajnik/blagajnik ter clani: Paula Kolatchew, Cilka Princic,
Albina Mavric, Lizi Lampe in Martha Kodela. Prisrcen pozdrav rojakom širom
Avstralije! Maria Grosman, Newcastle NSW Razstava pogrinjkov Še preden
se iztece leto 2001 smo imeli še eno kulturno tocko v Geelongu, v prostorih
doma Ivan Cankar. Tokrat se je Lidija domislila razstave pod imenom "Pogrnjena
miza". Vsaka gospodinja si je zamislila pripravo pogrinjka za razlicne
priložnosti med letom. Idej je bilo veliko. Tako se je po vrsti pricelo
preprosto nedeljsko kosilo s steklenico vina na mizi, servisom za caj
ob strani, cajnim pecivom in steklenico viskija. Na drugi strani je bil
pogrinjek za porocno kosilo, božicno in velikonocno kosilo s kristalnimi
kozarci, boljšim jedilnim priborom ter košaro velikonocnih pirhov. Na
vogalu je bila prikazana pristno pogrnjena lovska miza. Jedilni servis
(pribor in kozarci) so bili potiskani z lovskimi motivi - divjimi živalicami,
katerim lovci neradi prizanašajo. Lepo je bilo pogledati tudi prt in prticke
z lovskimi motivi. Sredi mize je stal krožnik, obložen z domacimi klobasami
in vabljiva steklenica domace slivovke, s katero so se mimoidoci okrepcali.
Gospa Kontelj jim je rada natocila.Prezreti pa ne gre tudi kmecke malice,
ki gre vsakemu v slast sredi popoldneva.V leseni košari hlebec domacega
kruha, na leseni deski okusne domace klobase in pripravljen oster nož,
da si je vsak lahko privošcil grižljaj, zalil pa ga je z belo ali rdeco
kapljico. Lidijina zamisel je bila izvrstna. Pogrnjena je bila tudi miza
za zaljubljence in miza za prepir v zakonu. Na vsaki mizi je bilo kaj
za pod zob; od dobrega kruha, cajnega peciva do potice. Škoda za tiste,
ki se niso mogli udeležiti tega popo-ldneva. Med nami sta bila tudi gospod
in gospa Srnec, ki je razstavo odprla. Imeli smo tudi lep srecolov. Gospa
Srnec, Vas pa caka dobitek - klopca "prucica". Kaj je lepšega od rocnega
dela, ki ga je podaril gospod J. Kodric. Za dobro voljo pa je poskrbel
Janez, ki je pritisnil na svoj "meh". Vsem bralcem pa lep pozdrav. Pokojni
Rada bi sporocila rojakom po Avstraliji, da je umrl VINKO-VINCE NAJGER,
nazadnje stanujoc v Innisfail Nth.QLD. Rojen 6. marca 1937 na Bizeljskem,
kjer ima še dva brata. Med drugo svetovno vojno je bila družina izseljena
v Nemcijo, kjer so starši delali na posestvu, vrnili so se 1945. Vinko
je bil zaposlen v Zagrebu v tovarni Kosmos, leta 1957 prekoracil mejo
v Avstrijo in kasneje 1960 v Avstralijo. Prehodil je skoraj vso Avstralijo
in bil zaposlen na vec krajih; v Snowy Mountains, sekal gozd, sladkorni
trs, lovil krokodile in koncno 30 let na ladji kot krmar do upokojitve.
Decembra 2000 je imel operacijo na srcu (open heart surgery), ki ni uspela
in je letos marca podlegel posledicam. Kremiran je bil v Cairns Crematoriju,
kjer se nas je zbralo obilno število prijateljev vseh narodnosti. Del
pepela je bil posut okoli njegove domacije, del pa je bil poslan na Bizeljsko,
kjer so imeli pogrebno mašo in je bil pepel shranjen v družinski grob.
Pokojni Vinko zapušca sina Vinca, ki živi v Cairnsu.
Lep pozdrav, Marica Vogrincic,Innisfail QLD
Pokojni
Rada bi sporocila rojakom po Avstraliji, da je umrl VINKO-VINCE NAJGER,
nazadnje stanujoc v Innisfail Nth.QLD. Rojen 6. marca 1937 na Bizeljskem,
kjer ima še dva brata. Med drugo svetovno vojno je bila družina izseljena
v Nemcijo, kjer so starši delali na posestvu, vrnili so se 1945. Vinko
je bil zaposlen v Zagrebu v tovarni Kosmos, leta 1957 prekoracil mejo
v Avstrijo in kasneje 1960 v Avstralijo. Prehodil je skoraj vso Avstralijo
in bil zaposlen na vec krajih; v Snowy Mountains, sekal gozd, sladkorni
trs, lovil krokodile in koncno 30 let na ladji kot krmar do upokojitve.
Decembra 2000 je imel operacijo na srcu (open heart surgery), ki ni uspela
in je letos marca podlegel posledicam. Kremiran je bil v Cairns Crematoriju,
kjer se nas je zbralo obilno število prijateljev vseh narodnosti. Del
pepela je bil posut okoli njegove domacije, del pa je bil poslan na Bizeljsko,
kjer so imeli pogrebno mašo in je bil pepel shranjen v družinski grob.
Pokojni Vinko zapušca sina Vinca, ki živi v Cairnsu.
Lep pozdrav, Marica Vogrincic,Innisfail QLD
NA IZLET Z AVTOBUSOM V CENTRALNO AVSTRALIJO Dne 20. septembra 2001 je
52 clanov Sloven-skega kluba Jadran in Slovenskega društva Melbourne v
lepem pomladanskem jutru odpotovalo proti Adelaidi. Po prvem prenocišcu
v Adelaide smo naslednji dan nadaljevali z našim potovanjem proti Port
Augusti in po kosilu do Coober Pedy, kjer smo tudi prenocili. Po zelo
bogatem zajtrku smo v tretjem jutru nadaljevali z našim potovanjem proti
Northern Territory in že pred kosilom zapustili Južno Avstralijo, kjer
nas je vecina prvic - po skoraj pol stoletja, kar smo tu - stopila na
rdeco zemljo CENTRALNE AVSTRALIJE Severnega Teritorija. V popoldanskih
urah smo po treh dnevih potovanja prispeli v Alice Springs, kjer smo ostali
nadaljne tri dni. Pokrajina v okolici Alice Springsa je v tem letnem casu
cudovita. Vse je v cvetju in zelenju, kar smo si težko predstavljali.Tudi
vreme nam je bilo naklonjeno, temperature pa so se gibale od 20 do 32
stopinj cez dan. Nadaljne tri dni smo preživeli v okolici Alice Springsa
in obiskali McDonnal Ranges, Simpson's Gap, Old Telegraph Station in Majestic
Olgas. Vrhunec našega potovanja pa je bil cudoviti soncni zahod pri Ayers
Rock, ki spreminja svoje cudovite barve. Po eni uri plezanja smo s ponosom
stali na tej veliki skali, katere je baje dve tretjini pod zemljo. Kot
dokaz za ta podvig je tudi fotografija z nami, 11 junaki in junakinjami,
ker je vzpon za nas upokojence velik uspeh. Zgodaj zjutraj osmega dne
potovanja smo se podali proti domu in ta vecer prispeli v Coober Pedy,
kjer smo obiskali podzemeljsko katoliško cerkev, v kateri visi slika Marije
Pomagaj z Brezij. Po mojem mnenju ima to velik pomen za nas Slovence,
ki živimo tu v Avstraliji. Upam, da bo ta kraj, mesto opalov in ta krasna
podzemeljska cerkev veckrat obiskana od naših Slovencev, živecih tu na
petem kontinentu. Naša zahvala vsem tistim, ki so pri tem delu sodelovali
in to sliko darovali tej cerkvi in posebna zahvala našemu g. patru Cirilu.
Potovanje nazaj v Melbourne nam je vzelo tri dni skozi Adelaide Hills
v Viktorijo, kamor smo se vrnili v zgodnjih popoldanskih urah. Najlepše
se v imenu vseh nas zelo zadovoljnih potnikov zahvaljujem gospe Slavi
Crooks, organizatorki tega odlicnega potovanja v Centralno Avstralijo.
Peter Mandelj
|