IZPOD TRIGLAVA

Pismo p. provinciala Staneta Zoreta

"Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu!" (Mr 16, 15). "V Jezusu, Besedi življenja, se torej oznanja in posreduje božje in vecno življenje. Po tem oznanjenju in tem daru dobiva clovekovo telesno in duhovno življenje, tudi v svoji zemeljski dobi, polno vrednost in pomen" (Janez Pavel II, Evangelij življenja 30). Po besedah Ivana Cankarja je Bogu ob stvar-jenju ostalo še polno prgišce lepote, ki jo je raztresel na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale, od Triglava do Gorjancev. Zato je lepo živeti na tej zaplati sveta, kjer ljudje govorijo jezik, ki je kakor pesem, pesem pa se prelije v vriskanje.In vendar so razlicni razlogi v preteklem stoletju mnogo Slovencev prisilili, da so svoje imetje zložili v kovcke in odšli v svet. Pot jih je vodila v vse smeri in ustavili so se na vseh kontinentih. Kamorkoli pa so polni upanja in pricakovanja prišli, jih je cakal trd in grenak kruh izseljenstva. Ob vseh težavah, na katere so naleteli, se je v marsikom porodila želja, da bi se vrnil domov, ce le ne bi bilo tako zelo dalec in ce bi mogel verjeti, da bo doma kaj boljše. Vztrajali so samo zaradi tega, ker je v njih gorela nekakšna ponosna trma in ker so za njimi prišli slovenski duhovniki, da so mogli Boga nagovarjati kot oceta v jeziku svoje matere in da so kesanje nad svojimi grehi mogli moliti tako, kakor so se naucili v domaci župnijski cerkvi. Prvi Slovenci so prišli v Avstralijo že pred drugo svetovno vojno. To so bili posamezniki, ki so iskali drugacne pogoje življenja. Po vojni pa se je utrgal plaz. Množice naših rojakov so z ladjami prihajale v avstralska pristanišca, od koder so jih pošiljali na razlicne konce Avstralije, kjer so gradili svojo novo domovino. Delali so v rudnikih, na farmah, pri velikih državnih projektih, na cestah in kdo ve kje.Za njimi so na prošnjo škofa Gregorija Rožmana prišli tudi slovenski franciškani iz Komi-sariata sv. Križa v Združenih državah Amerike. Prva brata, ki sta se leta 1951 odzvala škofovemu vabilu, sta bila p. Klavdij Okorn in p. Beno Korbic. Zacela sta zbirati Slovence pri bogoslužju in zaradi prostranosti dežele zacela izdajati mesecnik Misli, ki neprekinjeno izhaja vse do danes. Ob zlatem jubileju slovenskega dušnega pastirstva v Avstraliji so bratje, ki tam delujejo danes, pripravili slovesno praznovanje. Kot predstavnika Cerkve v maticni domovini sva se praznovanja udeležila mariborski škof ordinarij dr. Franc Kramberger in franci-škanski provincial. Pot naju je vodila v vse kraje, kjer se zbirajo Slovenci in kjer imajo vsaj obcasno bogoslužje. Zacela sva v Perthu, od tam sva odšla v Melbourne, kjer je bila osrednja slovesnost praznovanja. Udeležili so se je vidni predstavniki cerkvenega in politicnega življenja, med njimi škofov vikar za emigrante, predsatvniki avstralskih franciškanov, odpravnica poslov na veleposlaništvu v Canberri, castni konzul za Victorio in New South Wales in drugi. Slovenska država je ob tej priložnosti vsem verskim središcem izrekla posebno priznanje za delo, ki so ga opravili med Slovenci v Avstraliji. Obiskala sva tudi vsa slovenska društva in obiskala tudi Slovence v Geelongu, Wodongi in Morwelu. V Brisbanu, kjer najbolj pogrešajo stalnega duhovnika, se zbirajo na društvu Planinka. Naslednja postaja je bil Sydney, kjer je g. škof podelil zakrament sv. birme mladim slovenskim kristjanom, pet pa jih je prvic prejelo sveto obhajilo. Iz Sydneya sva odšla v Wollongong, v New Castle in v Canberro. Obisk sva zakljucila v Adelaidi, od koder smo se odpeljali na praznovanje tudi v Milduro in Berry. Ob tej priliki je provinca na predlog naših bratov v Avstraliji posinovila štiri njihove zveste in predane sodelavce, petintridesetim pa je podelila posebno priznanje za njihovo delo. V vseh središcih smo tudi odkrili plakete, narejene v zahvalo vsem prostovoljcem, ki so z vso zavzetostjo pomagali graditi ta verska središca. Na ta nacin smo se v mednarodnem letu prostovoljcev zahvalili vsem tistim, katerih imena Gospodar življenja vodi v svoji evidenci dobrega. Rojakom v Avstraliji se želim zahvaliti za prijazno gosto-ljubnost, s katero so naju sprejemali na vseh krajih in prosim Boga, naj jim njihovo dobroto obilno poplaca. Deležni so naših molitev in daritev za dobrotnike v naših skupnostih. Zahvaljujem se tudi našim sobratom, ki nadaljujejo delo prvih bratov, zbirajo ljudi in jim pomagajo, kjer to morejo in kjer je to potrebno. Bog naj jim da moci in zdravja, da bodo mogli nadaljevati poslanstvo, ki ga z vso ljubeznijo in velikodušnostjo opravljajo. Praznovanje naj vsem da novih moci. V njih naj utrdi zavest, da Bog živi med njimi, da jih spremlja, podpira in blagoslavlja.

p. Stane Zore

Dragi prijatelji, upokojeni Slovenci v Melbournu Že lep cas se vam nisem oglasil. To pa ne pomeni, da sem pozabil na vas, na prijeten sprejem na vaših domovih, na nepozabno druženje na izletih, v vašem verskem in kulturnem središcu, povsod, kjer sem se z vami sreceval na vašo pomlad 1998. Tokrat bi izrazil veliko zadovoljstvo, da ste za dušnega pastirja dobili patra, pri nas v Sloveniji nadvse spoštovanega in priljubljenega gospoda Cirila Božica. Imate pa izjemno sreco, da sedaj za vas skrbi tako velik clovek, kot je on.Prav tako vam z veseljem porocam, da pri nas že deset let deluje literarni klub društva upokojencev Slovenije (LIKUS) s sedežem v Mariboru. Vodi ga, in sicer zelo uspešno, gospod Zmago Rafolt, tisti clovek, ki je za SDM napisal pesem "Slovenski gric". V klubu je okoli 400 upokojenih clanov razlicnih poklicev, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s pisanjem proze, poezije, z glasbo in petjem. Vsako leto naša dela izidejo v zajetnem zborniku. Nekateri clani s pomocjo kluba celo objavljajo svoje knjige. Na letošnjem sedmem državnem srecanju v Mariboru, se je iz vseh krajev Slovenije zbralo okoli 130 literatov razlicne starosti. Srecanje je odprl in navzoce pozdravil gospod Rafolt, promocijo zadnjega Zbornika je opravil pisatelj Janez Švajncer, strokovne napotke za literarno snovanje je podala pisateljica Karolina Kolmanic. V imenu Založbe BRUMAC, ki uspešno sodeluje z LIKUS-om pa je spregovoril gospod Rafko Žager, o spodbudnih perspektivah kluba nas je razveselil predsednik. Delovno srecanje so popestrili clanice in clani s kulturnim programom, zaslužnim pa so bila podeljena priznanja. Z veliko pozornostjo smo prisluhnili nam in vam dobro znanemu pisatelju, dramaturgu, humoristu ("Moj ata - socialisticni kulak idr.) in poslancu v državnem zboru, gospodu Tonetu Partljicu. Brez dlake na jeziku, dobrohotno in v njemu znacilnem slogu nas je skozi vec primerov iz Zbornika pokritiziral, pohvalil in poucil o racionalizaciji pisnih besedil, o tem da mora vsak pisec imeti svoj stil pisanja. Dal nam je tudi napotke, do kam lahko seže literarno delo, zlasti poetsko. Pohvalil pa je vaša dela in prizadevanja za ohranjanje slovenske besede v daljni Avstraliji. S posebnim veseljem smo pozdravili navzoca rojaka iz Melbourna, nam in vam dobro znanega pisatelja in pesnika, gospoda Ivana Lapuha in njegovo šarmantno hcer, gospodicno Lidijo, katere žametni glas sem poslušal na prireditvi v Kewu. Naše srecanje me je mocno in z nostalgijo spominjalo na mesecna srecanja vas, upokojencev, na skupnem kosilu in ob kulturnem programu, ki vam ga prire-jajo mlajše generacije v Kew. Narod, ki tako sku-paj drži, poje in piše svojo zgodovino, bo vekomaj živel. V imenu literarnega kluba, njegovega predse-dnika in v svojem imenu, vas in vašega gospoda patra prav lepo pozdravljam. Želim vam zdravja in navezave stikov z našim LIKUS-om na Slomškovem trgu št. 5 v Mariboru.

Vaš dr. Velimir Vulikic, Domžale

NOVI BRONASTI ZVONOVI V NOVI ŠTIFTI "To je dan, ki ga je naredil Gospod!" poje clovekovo srce ob dnevu blagoslova novih bronastih zvonov pri Novi Štifti na Dolenjskem, pravi pater Niko Žvokelj, rektor božjepotne cerkve na Drenovem gricu, ko se mu je uresnicila velika želja: romarska cerkev je dobila štiri nove bronaste zvonove - težke 2400kg, 1450 kg, 1000 kg in 720 kg. V nedeljo, 23. septembra 2001, jih je posvetil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode, ki je tisti dan obhajal svoj 67. rojstni dan. Ko se bo odslej njihova pesem s 622 metrov visokega grica 360 let po postavitvi temeljnega kamna za znamenito Marijino cerkev in 330 let po njeni posvetitvi razlegala po ribniški dolini, bo pricala o dobroti in vernosti številnih ljudi. V bron teh zvonov je vlita tudi dobrota Slovencev iz Melbourna, kjer je p. Niko pred leti deloval.

CESTITKA PAPEŽU OB OBLETNICI IZVOLITVE Sveti oce, slovenski škofje, skupaj z duhovniki, re-dovniki, sestrami redovnicami in vsem Božjim ljudstvom, izrekamo Vaši svetosti prisrcne cestitke in najboljše želje ob obletnici izvolitve na Petrov sedež. Ko pomislimo na Vaše zadnje apostolsko potovanje v Kazahstan in Armenijo, se nam pred ocmi odstira izreden uspeh Vašega sporocila tema narodoma in vsej mednarodni skupnosti. Sporocila, ki je odsev evangeljske modrosti, in je zaupano Vam, da ga kot vesoljni pastir Cerkve prinašate svetu, polnemu nasilja in napetosti. Hvala, sveti oce, za Vaše delo za mir in bratstvo med narodi v pravicnosti in medsebojnem spoštovanju. Blagoslovite, Svetost, blagoslovite ta izbrani del Vaše crede, globoko vdane Vaši osebi in Vaši besedi.

Vaš vdani v Kristusu in obcestvu Cerkve + Franc Rode