IZ POPOTNE TORBE PATRA FILIPA
Na sejah bratov frančiškanov, pastoralnih delavcev v Verskih in kulturnih
središčih v Adelaide-Hindmarsh, Melbourne-Kew in Sydney-Merrylands smo
začrtali potek slavja ob 50-letnici prihoda slovenskih frančiškanov med
izseljence v Avstraliji in zlatem ljubileju izhajanja "Misli", ki naj
bi povezovale Slovence na Petem kontinentu. Ugotovili smo, da bo najbolje
in morda najmanj križarjenja po kontinentu, če začnemo s slavjem v Zahodni
Avstraliji-W.A. Že par dni pred prihodom gostov na avstralska tla v Perth
sem pohitel v W.A.v zavesti, da gospod škof dr.Kramberger in provincial
pater Stane ne bosta imela dovolj časa za obiske bolnikov, sem le te pred
njunim prihodom obiskal in se z verniki kraja pogovoril o slavju, ki je
pred nami. V soboto 18. avgusta 2001 dopoldne, sem se podal še z nekaterimi
rojaki na letališče, kjer smo slavnostna gosta sprejeli. Skupaj smo se
odpeljali k dobrotnikom Slavku in Anici Tomščič, ki že desetletja skrbita
za duhovnike in škofe, kadar pridejo na pastoralni obisk. Zadnja desetletja
za pastoralo pri njih skrbimo patri iz Sydneya, ker sva tam dva. Redni
obiski pri njih so navadno kak teden po veliki noči in to od sobote do
ponedeljka - osem dni. Ob nedeljah je sveta maša v cerkvi sv.Kierana,
med tednom pa pri gostiteljih ali pa bolnikih in slovenskih družinah,
ki jih ob tej priliki obiskujemo. V nedeljo, 19. avgusta, smo začeli z
jubilejnimi slovesnostmi, zahvalno sveto mašo ob 2.30 popoldne. Jubilejnemu
zahvalnemu slavju Bogu in bratom frančiškanom, sta gospod škof in pater
provincial izrekla hvaležnost vsemu ljudstvu, ki skrbi za božjo hišo,
za pastoralne delavce in z njimi sodeluje in sta nekaterim izmed njih
izročila priznanja, ki pa je veljalo, kakor tukaj, tako tudi drugod, vsem
dobrotnikom, vsemu božjemu ljudstvu. Po kratkem razgovoru z rojaki pred
cerkvijo, smo se odzvali vabilu vodstva Slovenskega društva in tam nadaljevali
z izmenjavami misli in večerjo. Hvaležni so bili, da smo pri njih v Perthu
začeli s slavji, četudi jih je bolj malo. Čutili so, da upoštevamo vsakega
posameznika, ne le velike skupine. V ponedeljek, na god sv. Bernarda,
smo poromali k benediktincem v New Norcia, kjer smo si ogledali opatijo,
v samostan smo smeli samo moški in potem v njihovi cerkvi opravili Najsvetejšo
daritev. Očetje benediktinci so lepo sprejeli gospoda škofa in provinciala,
kot benediktinci z Monte Subasio sv. Frančiška in njegove prve brate.
Po primerni malici, ki so jo prinesle skrbne gospodinje, smo se napotili
proti Perhtu, a smo se ustavili še na mali novejši božji poti pri Mariji
od zdravja v Bulsbroocku. Bogatim dnem v zahodni Avstraliji je sledilo
slovo in pot v Melbourne. Po slovesnem sprejemu na letališču smo krenili
v Kew, kjer smo se zadržali kar teden dni, od 21. do 29. avgusta. V tem
času smo prevozili kar precej kilometrov po materi zemlji, obiskali smo
namreč posamezna društva, dodali še dobrih dvajset kilometrov za St. Albans,
v Morvell jih je bilo okrog 150, v Geelong blizu 90, do Wodonge pa kar
310. Kar pa sta slavnosta gosta doživljala pri sv. Cirilu in Metodu in
mi z njima, smo brali v septembrski številki Misli, na straneh od 196
do 202. Lepi bogati dnevi, ki smo jih vsi bratje v tem kraju doživljali,
misijonarka Marija Anžič, ki je prišla v pomoč pri urejanju Misli in delu
na misijonu ter verno ljudstvo z nami, so kljub seji naše bratske skupnosti
prehitro minili. In že smo se podali na letališče za Brisbane v Kraljičino
deželo (QLD). Prijatelji in dobrotniki so nas že čakali. Cudermanova Anica
je v imenu vseh gospodu škofu in patru provincialu izrekla dobrodošlico
in jima podarila slovenski šopek. Po slikanju, ki je v navadi, smo se
podali v avtomobil prijatelja Mirka Cudermana, ki nas je peljal v hribe
dobrih 100 kilometrov daleč na Mt. Mee. Tu je za nas poskrbela skrbna
mama Anica. Jutro v gorskem svetu je bilo čudovito, hladno. Dokaj zgodaj
smo se podali na pot. Najprej smo obiskali krajevno župnijsko cerkev in
župnika v Woodfordu, na poti proti Coboolture smo si ogledali živalski
vrt, šli na Bribie Island k bolnikom Pavli iz Idrije in njenemu možu Juriju
iz Dalmacije, pa tudi Visočnikovima. Ko smo šli z otoka, smo obiskali
še nekaj bolnikov (Ano, Janeza,…), si ogledali mesto in posebej stolnico
ter pohiteli v Cornubio, kjer je bilo v društveni dvorani prijateljsko
srečanje, večerja in kmalu nato zahvalna sveta maša. Prav lepo je poskrbela
da nam je bilo lepo, gospa Marica, predsednica društva Planinka. Hvaležni
Bogu in vsem smo se poslovili in se podali dobrih 100 kilometrov daleč
k počitku na Mt. Mee k Cudermanovim. Verjetno bi imeli bližje do Planinke,
če ne bi bila prav v tem času v domovini na dopustu naša dobrotnika Jože
Vah, doma iz Zgorja pri Kozjanskem in njegova žena Albina. In spet smo
se odločili za 100 kilometrov in šli z letalom v Sydney. O slavju v tem
kraju in okolici, kot na slavnostnem društvu, v Figtreeju (95km), v Canberri-Garanu
(280km), pri sv. Petru in Pavlu, o obisku v Penrose Parku (125km od Merrylandsa)
in obisku v slovenski kapelici v parku smo prebrali članek v septembrski
številki Misli (stran 210 do 212). Kakor povsod, smo v Newcastlu po jubilejnem
slavju v cerkvi, dvorani ob prijateljskem pogovoru prisluhnili zahvali
gospodu škofu Francu in provincialu patru Stanetu. V pozdravnem govoru
je gospod Ivo Klopčič posebej dodal zahvalo patru Valerijanu, ki je v
vseh 38. letih (s sodelavci, ki jih je imel dobrih 30 let; le približno
8 let je bil sam; dva sta bila v Sydneyu, pater Lovrenc (5 let), oziroma
pater Ciril (10 let), ostali pa manj) očetovsko skrbijo za dokaj oddaljeno
(150 km) skupino dobrih ljudi. In še ogled olimpijskega centra, mesta
z mnogimi lepotami, ob pomoči častnega generalnega konzula gospoda Alfreda
Brežnika, po kosilu s častnim generalnim konzulom Dušanom Lajovicem, smo
šli k sv. Rafaelu in pod njegovim okriljem prenočili, ter se 6. septembra
zgodaj zjutraj odpeljali na zadnje jubilejno slavje v Adelaide (1167 km)
in komaj smo prišli k Sv. Družini v West Hindmarsh 51 Young Ave, nas je
pater Janez odpeljal v približno 400 km oddaljeno Milduro, o tem smo brali
v prejšnji številki Misli na straneh 215 in 216. Ko sta slavnostna gosta:
provincial pater Stane in gospod škof Franc 11. septembra 2001 odšla preko
Frankfurta v domovino, se je začel pripravljati na dopust pater Janez
Tretjak in je zaradi "nezgode" Ansetta odšel že dan pred določenim 15.9,
ker je moral z avtobusom v Melbourne in šele potem z mednarodnim letalom
naprej. V času njegovega zasluženega dopusta za božje ljudstvo in "Janezovo
farmo" skrbiva podpisani pater Filip (do 19. oktobra) in pater Valerijan
Jenko do njegove vrnitve na določeno pastoralno mesto.
Ker že dalj casa ni bilo nobenega glasu iz naše Kraljicine dežele se
vam oglašam z mojim porocilom zadnjih dogodkov, da se dopolni kronika
o življenju naše skupnosti. Naj zacnem z uspešno predstavo in odlicnim
nastopom naše radijske skupine 4 EB na tradicionalnem Multicultural Carneval
v Kangaroo Point, ki je bil v nedeljo, 17. junija. Kot vsako leto, se
je tudi letošnji odbor lepo predstavil s svojo stojnico na tej letni prireditvi,
z domacimi dobrotami, potice, štrudeljna in kranjskih klobas s kislim
zeljem. Letos nas je mladi Anrew Špilar s harmoniko na odru še posebno
lepo predstavil z našimi slovenskimi melodijami. Plesni par v gorenjski
narodni noši Stanko Cerar in njegova žena Mary pa sta ob melodiji Andrejeve
harmonike plesala naše domace plese, za kar so želi obilen aplavz tukaj-šnjega
obcinstva. Kmalu za tem je 30 slovenskih športnikov obiskalo naše društvo
Planinko, ko so se udeležili World Veterans Atletic Championship - tekmovanja
v Brisbanu, ki je trajalo od 4. do 14. julija 2001. Na teh mednarodnih
igrah so pod slovensko zastavo uspešno zastopali naš narod. V svoji sredi
smo imeli tudi patra Valerijana, ki nas je obiskal prvo nedeljo v avgustu.
Kljub kratko odmerejenemu casu njegovega oddiha v Queenslandu je prišel
med nas na "hribcek" društva Planinke, kjer je daroval sv. mašo za naše
skupne potrebe in želje. Vsi smo bili veseli njegove ocetovske navzocnosti
med nami. Isto nedeljo so na Gold Coastu v cerkvi Srca Jezusovega v Clear
Island Waters praznovali mašo narodov. Sv. maša se je zacela s procesijo,
kjer je bilo navzocih vec kot 20 narodnih noš in zastav razlicnih narodnosti.
Slovence je v narodni noši zastopala Jana Ceh. Mašo je daroval škof John
Gerry. Vecji del liturgije in petja je potekal v jezikih navzocih narodov.
Praznovanje se je nadaljevalo v dvorani, kjer so razne etnicne skupine
nastopile s petjem in plesom. V Brisbanu je bilo enako praznovanje na
nedeljo beguncev in emigrantov 26. avgusta v katedrali sv. Štefana. Zacela
se je s procesijo zastop-nikov navzocih narodnosti v narodnih nošah in
zastavicami. Slovence je v narodni noši predstavila Dušica Prgomet, ki
je tudi vodila poseben sprevod evangeljske knjige. Pri tej sv. maši imenovani
"Multicultural Mass", ki jo je daroval nadškof John Batersby, je prevladovalo
geslo: Many Cultures - One Home (mnogo kultur - en dom). Imeli smo priliko
slišati dobre cerkvene pevske zbore iz Koreje, Filipinov, Samoe in Italije.
Po maši smo se zbrali na vrtu katedrale, kjer smo bili postreženi z razlicnimi
etnicnimi dobrotami. V Bundabergu je umrl LEOPOLD KREK, doma iz Dolenjšcice
pri Škofji Loki. Pokojnik je podlegel raku 16. julija 2001 in zapušca
ženo Dragico (porocen oktobra 1965) ter štiri otroke: Roberta, Tonyja,
Danyja in Veronico. Dragici in njeni družini naše sožalje. Za Matico mrtvih
sem preko Jakoba Kapeljna, ki je delal dalj casa v centralnem Queenslandu
zvedel še za eno tragicno smrt. Pokojni JOHN VESEL je bil rojen in živel
v Gladstonu kot sin Slavkota in Carmen Vesel ter umrl tragicne smrti 25.
aprila 2000 v Topez-u, Qld. Njegov oce Slavko Vesel je doma iz Ribnice
in je v Gladstonu poznan po svoji avomobilski firmi VESEL Motors, kot
zastopnik Volvo avtomobilov. Slavkotu in Carmen izrekamo naše sožalje.
Med nami smo imeli tudi visoke goste iz domovine. V sredo, 29. avgusta,
smo na brisbanskem letališcu sprejeli mariborskega škofa dr. Franca Krambergerja,
patra provinciala Staneta Zoreta in našega patra Filipa. Zbralo se nas
je kar precej. V narodnih nošah so bili Stanko Cerar, njegova žena Mary
in 9-letna Mariah Cuderman, ki je pozdravila gospoda škofa s šopkom rož.
V cetrtek smo sicer v kratko odmerjenemu casu pogledali nekaj znamenitosti
naših krajev - krokodile, kenguruje in koale, obalo Tihega oceana, Mt.
Cootho, katedralo sv. Štefana in Brisbane. Lepo pa je bilo od gostov,
da so v tem krat-kem casu med nami želeli obiskati tudi naše bolnike.
Obiskali so Jurija in Pavlo Marinovic na Bribie Islandu, ki zaradi bolezni
ne moreta priti med nas. Pavla in Jurij sta v nedeljo, 2. septembra, obhajala
50 letnico poroke. Oba sta bila ob tej priliki visokega jubileja toliko
bolj vesela škofovega blagoslova in njegovih toplih besed. Obiskali so
tudi Heleno Erlah, Ano Carman in Janeza Primožica. V cetrtek, 30. avgusta,
pa je bila na "hribcku" v dvorani društva Planinke slovenska sv. maša.
Ceprav nas je bilo kar lepo število prisotnih, mi je bilo žal za tiste
rojake, ki se niso mogli udeležiti tega lepega vecera. Pridiga gospoda
škofa je bila zelo pomembna in poucna za nas vse. Dal je pomen dejstvu,
da kljub takratnim casom, ko nam je bila domovina maceha, se je Cerkev
izkazala kot prava mati, ki je v skrbi za svoje otroke poslala med nas
duhovne ocete franciškane, ki so nam pomagali v težavah, našli delo, kruh
in nas ucili živeti tako, kot so nas ucili starši. Gospod škof je s svojim
govorom osvojil srca vseh navzocih in smo mu res lahko hvaležni za trud,
da je prišel tako dalec do nas. V petek dopoldne smo se morali od gostov
posloviti. Odleteli so iz Brisbana proti Sydneyu.
Lep pozdrav vsem - Mirko Cuderman
|