UVODNI ČLANEK

p. Ciril A. Božič

DOBER DAN, DOBRI LJUDJE - tako se mi zdi, da vas moram po zgledu svetega Franciška Asiškega nagovoriti ob zacetku mojega urednikovanja MISLI - informativnega mesecnika za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji.

Pravkar smo slovesno sklenili praznovanja ob 50-letnici delovanja slovenskih franciškanov v deželi pod Južnim križem - Avstraliji. Naš kontinent sta v drugi polovici avgusta in v prvi polovici septembra 2001 prekrižarila mariborski škof dr. Franc Kramberger in provincial slovenske franciškanske province Svetega Križa pater Stane Zore. Z njima in z vami, drago slovensko obcestvo v Avstraliji, smo bratje p. Valerijan, p. Filip, p. Janez, p. Metod in p. Ciril izrekali zahvalo Bogu po Mariji Pomagaj za vse milosti, ki nam jih je Bog dal v tej naši novi domovini. Ko ob zlatem jubileju prevzemam odgovornost za življenje in vitalnost Misli, s hvaležnostjo mislim na vse, ki so pisali in urejevali to pomembno glasilo slovenskega življa v Avstraliji. Najprej mi seveda roma spomin in zahvala k pokojnemu patru Baziliju, ki sem ga natanko pred štirimi leti v imenu slovenske franciškanske province pokopal. Takrat se mi še sanjalo ni, da bom v tako kratkem casu že njegov drugi naslednik. Pa bo verjetno že tako prav. Sam sem hotel nekoliko drugace - videl sem se v Sydneyu. Pa je že prav tako, da spoznam, da je Božja volja vcasih malo drugacna od moje. Ji pa hocem slediti, to je pomembno. Pater Bazilij je urednikovanje prevzel od p. Bernarda Ambrožica marca 1972. Njegova zadnja številka, ki jo je še uspel skoraj v celoti pripraviti, so Misli, julij 1997. Tisto številko sem takrat po njegovem pogrebu pomagal dokoncati. A se je moje urednikovanje že tedaj zasejalo?

V življenju sem imel milost srecanja s patrom Benom Korbicem, ki je s p. Klavdijem Okornom zacel orati brazde slovenske pastorale in tiskane besede v Avstraliji. Za njima jih je urejeval p. Rudolf Pivko - tudi na njegovem grobu sva bila pred leti s p. Valerijanom. V duhu se selim na pokopališce v Rookwood v Sydney k patru Bernardu Ambrožicu, dolgoletnemu uredniku Misli ("šestnajst let in pet mesecev sem z veseljem in ljubeznijo urejeval list Misli", je zapisal v uvodniku številke 1-2, leta 1972).

Prisrcna zahvala p. Metodu in Katarini Mahnic ter vsem sodelavcem, ki jih je p. Metod poimenoval v zadnji številki. Sedaj caka to delo naju z Marijo Anžic, laicno misijonarko, ki je pet let delovala na misijonu Nangoma v Zambiji. Hvaležen sem ji za njeno odlocitev, da bo delala v slovenskem misijonu v Avstraliji. Hvala Dragi Gelt, da naju uvaja v to delo. Seveda pa ne more biti dobrega glasila brez vas, dragi narocniki, dopisniki in sodelavci.

MISLI naj še naprej zapisujejo in oblikujejo življenje slovenske skupnosti v Avstraliji. Tako, kot so to uspešno delale prvih praznicnih petdeset let, tako naj bodo - kljub našemu staranju - z mladostno vedrino sveže, povezovalne, informativne in oblikovalne v desetletjih, ki so pred nami. Bog daj, da bo tako!