V OSMIH DNEH OKOLI SLOVENIJE
UVOD Bojan Erhartic
Prvo nedeljo v juliju smo se z dvema avtoma s p. Krizostomom
odpravili v hribe. Ustavili smo se na Brezjah in odpeli litanije (dopoldne
pa je imel p. Bogdan novo mašo v Mošnjah, le streljaj od Brezij), in se
potem odpravili do prijetne koce na Španovem vrhu nad Jesenicami. Takoj
naslednji dan smo osvojili Golico, v torek Martuljkove slapove in krnico
Za Akom. V sredo naj bi se povzpeli na Kepo v Karavankah, a smo se zaradi
vremena in mojih trebušnih neprilik raje usmerili proti Vršicu in Mojstrovki.
Med vožnjo mi je bilo vedno bolj slabo, v Kranjski Gori že neznosno. Ko
so me drugi videli, kakšen sem, smo se takoj odlocili za zdravstveni dom
na Jesenicah. Tam so me napotili v jeseniško bolnico, kjer so ugotovili
vnetje slepica ter me hoteli na licu mesta odpreti kot zajca. Nisem se
jim pustil, zato so mi dovolili, da se takoj podam v bolnico v Maribor.
Še isti popoldan, ko so v Kewju castili svoja zavetnika in ko je pater
Metod najbrž rezal torto, sem krvavi pot potil - z vnetim slepicem sem
vozil na Štajersko. Kakšno minuto pred polnocjo sem v operacijski sobi
že sladko spal. Poseg je bil uspešen in zelo hitro sem okreval. Najbolj
pa me je potrlo to, da dva meseca nisem smel dvigati bremen, kar je vkljucevalo
nošenje nahrbtnika. Zelo sem se veselil pocitnic, zdaj pa ne smem v hribe.
Tako se je koncala sicer zelo obetavna sezona klatenja po gorah. Kaj storiti?
Tri mesece sem prost, a vsakršni fizicni napori so mi prepovedani. Ležanje
na plaži mi nekako ne gre od rok, pa tudi od hrbta in zadnje plati ne.
Tujina odpade, saj je za potepanje po svetu potrebno kar precej energije.
Ostane mi samo Slovenija, državica na soncni strani Alp, ali - kot jo
predstavljamo v svetu - The Green Piece Of Europe. Se boste vprašali,
kaj naj clovek vec tednov pocne v deželi, ki meri komaj 20.000 kvadratnih
kilometrov. Marsikaj! Kljub majhnosti ima 'vse': morje, vec kot dva tisoc
metrov visoke gore, cudovite kraške jame, visokogorska in nižinska jezera,
številne slapove in nepregledne gozdove, vinorodne grice in plodne prekmurske
ravnice, srednjeveška mesta in gradove, celo ostanki antike in še starejših
obdobij so zastopani pri nas. Zagotovo ni dežele pod soncem, na kateri
bi na tako majhnem prostoru zasledili takšno pestrost. In ceprav smo prepricani,
kako dobro poznamo Slovenijo, nam je v resnici zelo tuja. Že tistim, ki
živimo pod Alpami, kako šele vam, ki ste vec tisoc kilometrov oddaljeni
od nje. Saj: Bled, Piran, Soca, Triglav, Bohinjsko jezero, slap Savica,
Postojnska jama, Lipica, Rogaška... Potem pa se naše poznavanje Slovenije
pocasi konca. Prav zato sem se pridružil zanimivi akciji, ki je bila objavljena
v poljudnoznanstveni reviji z imenom Gea. Njen naslov se je glasil: V
OSMIH DNEH OKOLI SLOVENIJE. V reviji je bilo predstavljenih osem izletov
po obrobju Slovenije. Izletniške tocke so turisticno manj znani kraji,
a zaradi svojih zanimivosti vsekakor vredni obiska in ogleda. Na kontrolnih
tockah smo v posebno knjižico prejeli žig, ki je služil kot dokazilo o
opravljenem izletu. Na koncu smo bili vsi 'tekmovalci' udeleženi v nagradnem
žrebanju. Po pricakovanjih nisem bil izžreban, kar pa konec koncev ni
bistveno. Pomembno je, da sem spoznaval manj znane predele Slovenije.
Prav te vam bom skušal v tem letu podrobneje predstaviti. Najbrž boste
na zacetku nekoliko zmedeni, saj za mnoge kraje še slišali niste, kaj
šele, da bi jih obiskali. Zato bom skušal pisati kar se da preprosto,
besedilo pa dopolniti s fotografijami in kakšnim preglednim zemljevidom.
Sem študent geografije in temu primerno tudi pišem. Zato boste naleteli
tudi na kakšen strokovni izraz, ki pa naj vas ne moti. Važno je, da spoznate
manj znane konce Slovenije. Seveda se nisem strogo držal 'predpisanih'
izletov, ampak sem si dneve krojil sam. Omenjene kontrolne tocke so bile
samo za motivacijo - zato, da sem se podal v odmaknjene, ponekod celo
pozabljene predele Slovenije. Mislil sem, da poznam Slovenijo kar dobro,
a ti izleti so mi pokazali domovino v povsem drugacni luci. Neznano Slovenijo.
Vabim vas, da jo skupaj doživimo!
|