KOTICEK NASIH MLADIH

Družinske pocitnice v Mt. Elizi

Marija Knafeljc

Tudi letos smo bili na poletnih pocitnicah v tem prijetnem obmorskem letovišcu. Res je že malo zapušceno, toda obiskovalci ga oživijo. Morje, sonce in lepa zelena okolica pa naredijo pocutje še prijetnejše. Zjutraj nas je prebujalo lepo pticje petje, da smo kar hitro pogledali na uro, se uredili , oblekli in sledili dnevnemu redu, ki je tu ustaljen že vsa leta. Odšli smo v kapelo sv. Franciška, kjer je po naših namenih maševal p. Filip. Po maši smo odšli na zajtrk. Po zajtrku pa si je vsak sam oblikoval pocitniško dopoldne. Nekateri smo se šli kopat na morje ali pa smo samo veselo cmokali po plitvi slani vodi. Na mivki je bilo v podplate tako vroce, da smo kar poskakovali. Zašcitna krema in klobuk na glavi sta tu pravilo. Otroci so bili kar obleceni, da jih sonce ne bi opeklo, starejši pa smo sedeli v evkaliptusovi sencici. Tudi v bližnje kraje smo se odpeljali: Mornington, Frankston, Dromana, Arthur's Seat… Maks je bil vedno na razpolago za kakšno vožnjo. Na kosilo smo se vrnili ob enih popoldne. Potem pa smo vsak po svoje preživeli popoldneve, glede na razpoloženje in družbo, ki se je kar sproti oblikovala. Veceri pa so bili posebej družabni. Najbolj veseli so bili najmlajšo. Bilo jih je kar lepo število, tako da so znižali starostno povprecje pod 45 let. Ob 8.30 zvecer smo molili v kapeli rožni venec in imeli še pevske vaje za mašo drugo jutro. Za lahko noc smo imeli ob devetih cajanko in nekaj sladkega. Ob lepem vremenu in novih poznanstvih so dnevi kar hitro minevali. Za duhovno plat je poskrbel p. Filip. Seveda ne smemo pozabiti kuharic: Zore, Anice, Rosemary in voznice Vide, ki so kar 'preobilno' skrbele za naše želodcke in tudi za prenekatere posebne želje. Njim smo s skromnimi darili pokazali, da smo jim zares hvaležni. Pri maši je p. Filip omenil štiriperesno deteljico: Ana, Francka, Olga, Zora, ki po 45 letih prihoda v Avstralijo prav tu v Mt Elizi obujajo spomine na pretekla leta. Deležni in veseli smo bili obiskov v glavnem znancev in sorodnikov naših najmlajših. Posebno prisrcno smo doživeli petkov vecer ob sveckah. Poslovilni sobotni vecer, katerega je s svojim programom popestrila mladina, je bil zabaven in poln humorja. Prikazal je tipicno avstralsko družino, ki ima obilo otrok, starši so v službi, doma pa 'miši plešejo'. Tudi nekaj pevskih tock je sledilo. Gledalci smo jim veselo zaploskali. Na koncu vam moram povedati, da sva z možem prvic doživela skupinske družinske pocitnice v Mt Elizi, pa verjetno tudi zadnjic, saj se po nekaj mesecih vracava domov v Slovenijo. Hvala vsem Slovencem, ki so nama kakor koli priskocili na pomoc med najinim bivanjem v Melbournu, posebno p. Metodu, gospe Heleni Leber, družinam Lapuh, Tomšic in vsem drugim. Želiva, da naju ohranijo v lepem spominu.

Mladinski teden na morju

Chrissy Mesaric

Vsak zacetek leta se slovenska mladina iz Melbourna udeleži vznemirljivega tedna na najboljši pocitniški lokaciji v Viktoriji. Letošnji mladinski teden v Mt Elizi se je zacel 14. januarja in koncal enaindvajsetega. Bil je to krasen teden za sprostitev, zabavo, spoznavanje in skpelanje novih prijateljstev. Kljub temu, da število mladih, ki so ostali ves teden, ni bilo tako veliko kot pretekla leta, smo uživali. Naše tipicno melbournsko vreme ni razocaralo, tako da smo dvomili v vremenske napovedi in ugibali, ali se bo sonce navelicalo skrivati za ogromnimi sivimi oblaki. Kakor koli že, zadnjo polovico tedna smo bili nagrajeni z vrocim vremenom in toplim morjem. Hrana je bila slastna, zaradi desertov pa smo sploh komaj cakali naslednji obrok. Pater Metod se je krasno odrezal, kot tudi voditelji skupin Tony Lenko, Simon Grl in Monica Zrimšek. Upam, da bo prišlo drugo leto vec mladih na ta poletni tabor, saj ce se ga niste udeležili, ne veste, kaj ste zamudili!