Etnična radisjka postaja je v Melbournu zaživela konec marca leta 1975. Na začetku je bila dokaj neodvisna, a vendar pod okriljem ABC radia. Imenovala se je 3 ZZ. Še istega leta je bilo oddajanje prekinjeno. Država je hotela imeti večji nadzor. Tako je radijska postaja v avgustu nadaljevala z oddajanjem pod novim imenom 3 EA. Nekateri so se temu uprli in po dobrih desetih letih obnovili etnični radio po prvotni zamisli, ki ga ne plačuje in nadzoruje država. Ta radio, ki si je nadel ime 3 ZZZ je zaživel sredi leta 1989, 3 EA pa je nadaljeval s svojim delom do SBS radia kakršnega poznamo danes in bil podvržen večkratnemu preoblikovanju, ki ga je narekovala tudi politika.

P. Batilij in p. Stanko Zemljak sta na povabilo Slovenskega društva Melbourne prvo radijsko oddajo v imenu središča v Kewju pripravila in vodila 1. julija 1975. Takrat še na 3 ZZ. Zatem sta nekajkrat sodelovala na radiu 3 EA in za konec leta pripravila tudi prvo božično oddajo.

Leto 1976 je bilo zaznamovano z bojem za slovensko radijsko uro. Ko je bilo jasno, da etnični radio ostane in si je država zagotovila neposredni nadzor nad izvajanjem programa, so hoteli slovensko uro oblikovati v okviru jugoslovanskega programa. Vrstile so se akcije za samostojno slovensko uro (prispevki v Mislih in Vestniku, nastop senatorja Lajovica v parlamentu, zbiranje podpisov...) Patra v Baragovem domu pri tem nista stala ob strani. Tako sta si v poročilu izvršnega odbora Slovenske izseljenske matice za obdobje 1975-1978 tudi zaradi tega zaslužila laskavo priznanje: “... V Melbournu pa je med voditelji protijugoslovanskih akcij najbolj dejaven tudi verski center.” V septembru je sledila reorganizacija programa. Versko središče je prevzelo skrb za del slovenske ure vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Ta oblika sodelovanja se je ohranila do konca leta 1978. Po ponovnih programskih spremembah so se v naslednjem letu uveljavili 7 minutni tedenski duhovni nagovori in daljše verske oddaje ob praznikih. Sedmim minutam je po desetih letih sledil petminutni nagovor; po februarju 1993, ko je oblikovanje programa prepuščeno eni smai osebi (Elici Rizmal), pa pet minut preide v drobtinice časa, ki padejo z gospodarjeve mize. Vidno se skrči tudi čas velikonočnih in božičnih oddaj, ki je nekaj let trajal celo uro. Po koncu jubilejnega leta 1995 se je prispevek Verskega in kulturnega središča na radiu SBS v Melbournu občutno zmanjšal.

Glede na to, da je večina oddaj in duhovnih nagovorov s strani verskega središča ohranjenih v pisni ali zvočni obliki, lahko povem tudi nekaj o njihovi vsebini. Prva leta so bili prispevki verskega središča praviloma dolgi dvajset minut, včasih tudi več. Največkrat so bili tematsko oblikovani: praznovanje nedelje, zgodovina katoliške Cerkve v Avstraliji, volitve papeža, misijonar Baraga, verski motivi pri Župančiču in Gaspariju, o sveti Emi Krški, ob smrti pisatelja Karla Mavserja ipd. Zanimivo je tudi to, da so v okviru verskega središča oblikovali oddajo o začetku slovenskega pouka v vikrotijskih srednjih šolah (september 1976), prvo mladinsko oddajo (25. julij 1977), oddajo posvečeno starejšim (29. avgust 1977), prvo radijsko uro za najmljaše v letu otroka. Prva leta so se oddaje v celoti ponavljale naslednji dan zjutraj.

Z marcem leta 1979 program poteka v živo, ponovitev ni več, duhovni nagovori so praviloma pri četrtkovih večernih oddajah, kasneje ob torkih ali nedeljah zjutraj...

Poleg verskih tem vsebujejo kulturnozgodovinske, domovinske, poučne, vzgojne in druge poudarke. Dotikajo se sodobne problematike družine, slovenske skupnosti doma in v Avstraliji, vprašanja miru v svetu, ekologije...

V okviru celotnega slovenskega programa so večkrat sodelovale razne skupine iz našega središča, od Slomškove šole naprej, pri božičnih in velikonočnih oddajah pa še setre iz Slomškovega doma. Sam sem šest let in pol pripravljal nagovore, praznične oddaje in še kaj. Med drugim so tudi prve tedenske mladinske oddaje, ki jih je uvedla sedanja urednica, nastajale v Baragovem domu.

Čeprav ob dvajsetletnici delovanja te radijske postaje versko in kulturno središče ni bilo omenjeno, je odigralo pomembno vlogo pri oblikovanju slovenskih radijskih ur v tem času. Ni šlo brez napak, trudili pa smo se za lep jezik, ljubezen do domovine in zvestobo veri in naših očetov. Naj bo zaenkrat dovolj, čeprav bi bilo to lahko del daljšega razmišljanja.