bere in posluša slovenske radijske oddaje, tako kot je propadla slovenščina na Macquarie univerzi - tako je tudi naraščaja v slovenskih dopolnilnih in državnih šolah manj ali pa ga ponekod sploh več ni. Kriviti nekoga za takšno stanje v današnjem času ali poveličevati nekoga v preteklem stanju je nesmiselno, saj je čas zahteval svoje...

Res Slovenski šolski odbor obstaja še danes. Predsednica je Marie Williamson, tajnica Kristina Šuber, v odboru pa so še predstavniki dveh slovenskih društev in Verskega središča Merrylands. Tudi Slomškova šola še deluje, poučuje Kristina Šuber, finančno pa jo podpira Klub Triglav. Kljub temu, da se število učencev iz leta v leto zmanjšuje, so torej še takšni, res redki, ki se zavedajo pomembnosti slovenskih korenin.

Iz govora Alfreda Brežnika, dolgoletnega tajnika Slovenskega šolskega odbora, zdaj častnega generalnega konzula Republike Slovenije

Maturantski plesi so pri nas v Sydneyu že tradicija, letos je bil na vrsti devetnajsti. Torej smo devetnajstič počastili okoli stopetdeset maturantov iz slovenskega jezika in še najmanj enkrat toliko malih maturantov.

Danes bomo počastili še eno maturantko, ponosno sloven-sko dekle - Tamaro Letnar, ki je uspešno opravila zrelostni izpit iz slovenščine v tem letu 1998. Nič zato če je Tamara edina ma-turantka, ji bomo pa nocoj posvetili več časa. 

Govori se, da je Tamara zadnja maturantka iz slovenščine vsaj za nekaj časa in da baje sploh ne bo več maturantov. Tudi to je pomemben dogodek - lahko bi rekli mejnik v zgodovini naše skupnosti.

Tisti, ki se bodo ukvarjali z raziskavo slovenkega priseljen-stva v Avstraliji, bodo ugotovili, da je to čisto naraven pojav, ki ni značilen samo za Slovence, temveč se to pogostoma dogaja tudi pri drugih etničnih skupinah. Tako so imeli letos tudi Estonci - samo enega maturanta.

Otroci druge generacije so odrasli ljudje, ki imajo že tudi svoje družine. Njihovi otroci so še premladi ali pa so iz mešanih zakonov in zaenkrat še tudi oni ne morejo v slovenske šole. Toda naša dolžnost bo, da bomo znali vliti v srca naših mladih potomcev občutek pripadnosti slovenskim koreninam. Dolžni bomo vzgojiti pri njih ljubezen do vsega slo-venskega.

Naše današnje slavje naj ne bo žalostno, z veseljem in ponosom glejmo v čas - dvajset let nazaj, ko smo dosegali izredne uspehe na področju izobraževanja naše mladine.

Izkažimo tudi hvaležnost članom Slovenskega šolskega odbora, ki letos praznuje 20 let obstoja. 

Spominjam se... pred dvajsetimi leti nas je obiskal pok. p. Bazilij iz Melbourna in nas opozoril na učenje slovenskega jezika v Viktoriji ter nam svetoval naj tudi mi v NSW storimo kaj v tej smeri. 

Takratni minister za šolstvo gospod Bedford je sicer kmalu za tem objavil spisek jezikov, ki jih bodo poučevali v avstralskih državnih šolah - slovenščine ni omenil. To nas je vzpodbudilo, da smo se zbrali na prvem po-svetovanju p. Valerijan Jenko, Vlado Menart, Tomaž Možina, Ludvik Klakočer in jaz. Ugotovili smo, da mora za uspešnost akcije sodelovati celotna slovenska skupnost in kot taka stopiti v stik z ministrom. Pričeli smo s posredovanjem preko Ethnic Community Councila, kjer je imel Vlado Menart velik vpliv.

Prišlo je do prvega skup-nega sestanka, na katerem so prisostvovali predstavniki vseh slovenskih organizacij v Sydneyu, to je Slovensko društvo Sydney, Klub Triglav, ki ga je predstavljal Jože Čuješ, Akademsko društvo in mnogi posamezniki.

Prvi predsednik Šolskega odbora je bil Tomaž Možina, po šestih mesecih mu je sledila Majda Mavrič, ki je bila tudi prva učiteljica. Po dobrem letu jo je zamenjala Mariza Ličan, ki je razen za kratek presledek, ko je bila predsednica Olga Lah, ostala na čelu Slovenskega šolskega odbora do odstopa pred dvemi in pol leti. 

Zdajšnja predsednica je Marie Williamson. Seveda je tu še cela vrsta zvestih odbornikov in tudi p. Valerijan Jenko je bil dolga leta podpredsednik. Sam pa sem bil tajnik dvanajst let.

Menim, da bi bilo potreb-no delo Slovenskega šolskega odbora in šole v Bankstownu, še prej pa v Ashfieldu in drugod, dobro zabeležiti. Dali so nam stopetdeset maturantov - mladih izobražencev. Mnogi med njimi so dosegli zavidljive uspehe na vse mogočih področjih od kulture do zdravstva, znanosti, trgovine in obrtništva pa do izobraževanja in dalje... naši skupnosti, narodu in domovini v ponos! 

Slomškova slovenska sobotna šola je bila ustanovljena leta 1972 na pobudo slovenskega duhovnika in redovnic, ki so šolo vodili, poučevali in zbirali učence. Istega leta je bila tudi registrirana pri Ethnic Affair Commission za NSW - Novi južni Wales. Vzdrževala se je iz lastnih virov in s pomočjo velikodušnih sodelavcev.

Namen šole je bil, da bi potomci prve generacije priseljencev v Avstraliji po letu 1949 govorili ali vsaj dobro razumeli slovenski jezik, spoznali dušo slovenskega človeka, zgodovino, kulturo in izročilo svojih staršev.

Prva leta po ustanovitvi šole je število učencev hitro naraščalo, celo do 70 učencev. Šola je imela svoje središče v Merrylandsu, svoje “podružnice” pa v tistih mestnih središčih, kjer je bilo strnjenih več Slovencev: v Blacktownu, Croydon parku, Cabramatti in Paddingtonu. Slomškovi šoli sta kmalu sledili tudi dopolnilni šoli na Slovenskem društvu Sydney in v Klubu Triglav.

Vse tri omenjene šole so obiskovali otroci osnovne šole, ki po avstralskem šolskem sistemu traja šest let. Ko je bila ustanovljena “Slovenska gimnazija” na državni gimnaziji Girls High School v Bankstownu, so lahko naši učenci nadaljevali z učenjem slovenščine na srednješolski ravni.

Učitelji Slomškove slovenske šole so oblikovali svoje delovne programe s pomočjo učbenikov za slovenski jezik in delovnih zvezkov za osnovno šolo v Sloveniji, ameriškega priročnika Slovenščina za odrasle, Slovenščina za ljudske šole iz Celovca in otroških revij iz Trsta. Jože Čuješ je za najmlajše pripravil Abecednik.

Slomškova šola je danes edina šola v Sydneyu za učenje slovenščine na osnovnošolski ravni.