Ljubljana, 14. 12. 1998 -Dnevnik Delo je objavilo velik članek
o vtisih Janka Dvoršaka z obiska v Avstraliji pod naslovom Sydneyu hvalo
pojejo le gostje. Pravijo, da se je vrnil v Slovenijo navdušen in pohvalil
avstralske prireditelje, ki delajo, hvalijo jih pa gostje, ki že zdaj obiskujejo
olimpijske objekte.
Za nas avstralske Slovence je najpomembnejša novica da je Olimpijski
komite Slovenije imenoval našega sydneyskega rojaka Alfreda Brežnika, častnega
generalnega konzula RS, za atašeja slovenske reprezentance. Janko Dvoršak
se je tudi pohvalno izrazil o srečanju z avstralskimi Slovenci, ki so ponudili
svojo pomoč.
Sydneyu hvalo pojejo le gostje
Prireditelji prvih OI tretjega tisočletja
spretno premagujejo težave, ki so spravljale v obup obiskovalce Atlante
. Z 2,288 milijarde dolarjev že zgradili večino objektov
Ljubljana /Delo, 14. 12.1998, Eduardo Brozovič/ - Navdušen se je vrnil
tudi sekretar odbora za vrhunski šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije
(OKS) Jani Dvoršak. Med pogo-vori z vodstvom organizacijskega odbora sydneyskih
iger se je prepričal, da bodo z 2,288 milijarde avstralskih dolarjev proračuna
(ali prav toliko nemškimi markami) pripravili prvovrstno prireditev. Izjemen
vtis so nanj naredili zlasti sodobni objekti. Ne le zato, ker so v veliki
meri že zgrajeni, temveč in pred-vsem zaradi njihove neverjetne strnjenosti.
Prav vsa prizorišča so namreč v krogu s premerom 40 kilometrov. Olimpijska
vas za športnike je tako le streljaj od velikega športnega in sejemskega
kompleksa v Homebush Bayu z osrednjim štadionom s 110.000 sedeži, vrsto
manjših štadionov in dvoran ter s plavalnim centrom za 15.000 gledalcev.
Najbolj oddal-jeno tekmovališče v Penrithu, kjer bodo pripravili veslaške
in kajakaške preizkušnje pa je odda-ljeno pičlih 40 minut vožnje. Kdor
se spomni prometnega kaosa v Atlanti in celodnevnih avantur iz Georgie
na tekmovanja v sosednje zvezne države, dobro ve, da so Avstralci že premagali
eno največjih ovir.
V Sydneyu bo marsikaj drugače.
Mesto s štirimi milijoni prebivalcev ima zelo dobro infrastrukturo, skrb
za prevoz v času OI pa je prevzelo največje avstralsko avtobusno podjetje,
ki že usposablja šoferje in druge uslužbence. Tudi sicer so Avstralci zelo
podjetni. Ne čakajo na začetek OI, temveč že zdaj vodijo turiste na ogled
olimpijskih pri-zorišč in služijo lepe kupčke denarja. Za zgled so lahko
tudi pri logistiki in informatiki; kot prvi so denimo pripravili računalniški
sistem za stik z nacionalnimi olimpijskimi komiteji, ki je odpravil tradicionalno
papirnato vojno z gorami formularjev, trdi Dvoršak, ki si je med nedavnim
obiskom Sydneya, kot prvi Evropejec ogledal olimpijsko vas za 15.300 športnikov
in njihovih spremljevalcev. V ogromnem gradbišču sta bili resda končani
le dve poslopji, a ti sta bili v demon-stracijske namene že opremljeni
s pohištvom in celo s posteljnino. Prvi vtis je bil kljub asketskim normativom
Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) več kot prijeten; lesene hiše
bodo sprejele po 18 ljudi, imajo pa tudi garažo, skupni dnevni prostor,
pisarno za vodje ekip in sobo za masažo ali manjšo ambulanto. Podobno na
selje načrtujejo tudi za 15.000 novinarjev.
Prireditelji so se potrudili, saj
želijo zagotoviti prav vsem športnikom namestitve v Sydneyu. Dobro vedo,
da so udeleženci prikrajšani za glavni mik OI, če so dislocirani po oddaljenih
prizoriščih in se počutijo kot na svetovnem prvenstvu. Zato bo praktično
vsa slovenska reprezentanca nasta-njena v glavni olimpijski vasi, izjema
bodo morda le veslači, pravi Jani Dvoršak, ki se boji le ene nevarnosti
- zasičenosti in domotožja. OI v Sydneyu bodo resda od 15. septembra do
1. oktobra, ko dnevne temperature nihajo od 17 do 19 stopinj in se zaradi
povprečja sedmih deževnih dni na mesec pogosto še spustijo, zato naši športniki
ne bodo potrebovali daljše podnebne aklimatizacije. Krvavo pa bodo potrebovali
privajanje za časovno razliko osmih ur, če se bodo denimo na štart podali
ob 15. uri po lokalnem času, bo tedaj v Sloveniji odbila 7. ura zjutraj.
Olimpijske igre trajajo 16 dni,
prišteti pa moramo še pet dni za vse prevoze in približno 20 dni aklimatizacije.
Štirideset dni bivanja v istem kraju bi bilo ubijajoče za nestrpne športnike,
zato so nam Avstralci za dneve pred OI ponudili v najem vse svoje vadbene
centre. Morda se bomo odločili za Brisbane, ki ima zelo podobno podnebje
kot Sydney, prav tako pa bomo poskusili omogočiti vsem našim olimpijcem
priprave ali nastop na kakšni predolimpijski tekmi v Avstraliji. Edina
večja investicija bi bila cena letalskih vozovnic, medtem ko drugi stroški
navržejo manj kot bi v Evropi. Povsem drugače bo v času OI, saj napovedujejo
astronomske podražitve. Hotelska soba v središču Sydneya bo recimo stala
od 300 do 900 mark na noč, dodaja Dvoršak, ki se je med obiskom povezal
s Slovenci v Avstraliji. Naši rojaki so mu ponudili izdatno pomoč in poudarili,
da jim bodo OI podobna priložnost za prebroditev zgodovinskih razlik ter
zbližanje slovenskih društev kot osamosvojitev leta 1991.
| Med prvim 25 kandidati za nastop
na OI Sydney so zastopniki devetih športnih panog:
- atletika: Britta Bilač, Brigita
Bukovec in Gregor Cankar
- gimnastika: Mitja Petkovšek in
Aljaž Pegan
- jadranje: Mitja Margon, Tomaž
Čopi in Vasilij Žbogar
- judo: Raša Sraka
- kajak - kanu: Andraž Vehovar,
Simon Hočevar in Fedja Marušič
- kolesarstvo-cestna vožnja: Martin
Hvastija, Gorazd Štangelj, Uroš Murn in Andrej Hauptman
- dirkališče: Matjaž Leskovar
- plavanje: Metka Šparavec in Peter
Mankoč
- streljanje: Rajmond Debevec
- veslanje: Iztok Čop, Luka Špik,
Sadik Mujkič, Erik Tul in Jani Klemenčič |
Še posebej agilen je slovenski častni
konzul v Novem Južnem Walesu Alfred Brežnik, zato ga je OKS že imenoval
za atašeja slovenske reprezentance med prvimi OI tretjega tisočletja.
