Osmo leto samostojne države Slovenije se izteka, izteka se tudi leto 1998 - prag pred vstopom v novo tisočletje. Ob vsakem koncu starega leta si obljubljamo to in ono, v novem letu si sežemo v roke z željami, da bi bili zdravi, srečni in uspešni, morda obljubljamo tudi, da bomo premagovali svojo nestrpnost do drugačnih, svojo ozkosrčnost in sebičnost...

V torek, 15. decembra me je za dobro jutro presenetila pošta med katero sem izbrskala praznične Misli (mesečnik za versko in kulturno življenje iz Melbournea). Že na prvi pogled se mi je pogled ustavil na lično opremljenem koledarju, ki deli štiri letne čase duhovito po barvah, okoli koledarja so ornamenti Zorke Černjak, vmes pa fotografije Katarine Mahnič. Predvidevam, da je tudi ideja Katarinina, tako kot objava v Mislih, kar mala razstava avstralskih slovenskih umetnikov, ki so se odzvali vabilu in poslali svoje likovne božične motive. To lepo zbirko njihovih del bo moč občudovati tudi na Internetu na Stičišču avstralskih Slovencev, in to v barvah. Te Misli so me tako zelo navdušile, bile so mi res všeč, saj je na njihovih straneh še veliko drugih zanimivih člankov - vse v duhu verske in kulturne revije.

Nekaj rojakov nas je pred kratkim s pikro pripombo vprašalo ali nam vrglo v obraz: ja, verska središča (Cerkev) v Avstraliji imajo toliko (več) prostora na Internetu... kako to?

Večkrat smo ponudili v Glasu Slovenije in po telefonu ali v osebnih pogovorih prostor na Stičišču. VSAKDOR IMA NA “STIČIŠČU AVSTRALSKIH SLOVENCEV” TISTO IN TOLIKO KOLIKOR JE POSLAL! To velja tudi za naša verska središča, za vse slovenske organizacije, društva, medije in posameznike.

Leto 1999? Naj bi v njem bilo manj nestrpnosti do drugačnih, manj ozkosrčnosti in manj sebičnosti! S te in z one strani Cerkve, če nas že nekateri delijo po takšnem obrazcu, saj so po drugi strani med nami tudi taki, ki so bolj “vatikanski” kot sam papež. Smo pikolovci in individualisti, ki vse spremljamo s kritičnim očesom in se zlepa ne navdušimo za skupno stvar... Citirala bom besede, ki sem jih prebrala nekje in ki me močno spominjajo tudi na odnos posameznikov do našega Stičišča.

“Zato se pri Slovencih tudi Marija zlepa ne bo prikazala; ta bo ostala v Hercegovini. Pri nas je na Županovih njivah pri Stranjah baje prijazno namignila vernim Kranjcem, a je kmalu nehala, ker so jo zapored hodili gledat z nevernimi očmi. Pri nas tudi čudodelnik pater Tardif ni imel uspeha. Na stadionu je imel sicer večtisočglavo množico radovednežev, toda to ni bila masa, ki bi bila ob pogledu nanj očarana, ne, bila je množica individualistov, ki ga je spremljala s kritičnim duhom, vseeno, ali so sicer bili verujoči kristjani ali ne...”

Pred nekaj meseci se nam je pri Glasu Slovenije zbralo veliko prispevkov za rubriko Svobodni pogovori. Vsi prispevki so ostali zaradi dolžine neobljavljeni. Kot smo pojasnili, je Glas Slovenije predvsem informativni časopis - se pravi, da je njegov namen, da v najkrajši možni obliki informira slovensko javnost. Tudi v bodoče bi radi tako nadaljevali. Daljši prispevki naj bi bili le intervjuji in rubrika Znani in neznani obrazi, ki končno tudi spadajo k informaciji.

Ker pa se naši rojaki očitno tu in tam želijo izpovedati oziroma razviti nekak dialog, pričenjamo s Svobodnimi pogovori na Stičišču avstralskih Slovencev. Tokrat prvič s prispevkom (za Glas Slovenije je bil absolutno predolg) Cilke Žagar iz Lightning Ridga in z odlomki iz Pribčeve “knjige” Slovenske spravne motnje.

Za rubriko Svobodni pogovori lahko pošljete tudi vi svoja razmišljanja - dolžina prispevka je brez omejitve, to pa seveda ne pomeni več kot nekaj strani. Şo seveda tudi vsebinske omejitve, se pravi da ne bomo objavili osebnih žalitev. Na Stičišče bomo uvrstili tiste prispevke, ki bodo poslani po E-mailu direktno na naš računalnik ali po disku za računalnik, tako da nam ne bo treba zapravljati časa s pretipkavanjem. Le v izjemnih primerih, če nekdo res ne bi mogel napisati eksta na računalniku (ker ga nima), ga bomo sprejeli in tekst pretipkali.

Ob izteku starega leta se tudi v imenu Florjana Auserja zahvaljujem vsem tistim, ki so nam nudili svojo podporo in sodelovanje - to je vsem vam, dragi naročniki, bralci, dopisovalci, sponzorji, oglaševalci in ne nazadnje darovalci v tiskovni sklad. Hvala tudi vsem, ki so nam pisali in čestitali za božič in novo leto - za objavo vseh ni prostora. S tem ste omogočili, da se Slovenec sreča s Slovencem... skratka, da se ohranjamo! Ostanite zdravi in srečni!