142/23.maj 1999 
Pišejo nam- pismo iz Amerike
Spoštovano uredništvo! 
Obisk v Avstraliji imam še vedno v najlepšem spominu in z nekaterimi starimi in novimi prijatelji si občasno dopisujem. Upam, da bom lahko še zbral gradivo o slovenskem doprinosu Avstraliji, v kolikor mi še manjka, in ga vključil v glavni opus te vrste za ves svet. Seveda ne manjka skrbi, problemov in tudi polen. Vesel sem, ko vidim, da naš marljivi prijatelj Ivan Kobal pripravlja za 50-letnico Snowy Mountain Scheme novo po-večano knjigo. Ob tem jubileju boste avstralski Slovenci spet še posebno blesteli, ali ne? 
To, poleg  obilja zdravja, za-dovoljstva in uspehov, vam iskreno želim in vas prisrčno pozdravljam vaš 
Edi Gobec iz ZDA 
P.S. Pošiljam tole zanimivost
 
 
 
 
 
Lilija slavi 80-letnico 
Slovensko dramsko društvo Lilija iz Clevelanda letos praznuje 80-letnico svojega delovanja. V času slovesnosti bodo Lilijini igralci zaigrali burko "Na tankem ledu" v režiji sedanjega predsednika in priljubljenega igralca in režiserja Lilije Srečka Gaserja. 
Človek srtrmi nad požrtvovalnostjo naših rojakov, ki so v težkih razmerah gradili cerkve in narodne domove, ustanavljali časopise, revije, knjižnice in šole in priklicali v življenje veliko število verskih, kulturnih, družabnih in gospodarskih ustanov in društev. Med prvimi domovi so tako clevelandski Slovenci dne 18. avgusta 1919 odprli veliki Slovenski narodni dom na Holmes Avenue, le malo prej pa ustanovili tudi z njim povezano dramsko društvo Lilija. 
Predstavljajte si zdaj za trenutek 15-letnega fanta, Lojzeka Jerkiča, ko 1914 zapušča svojo ljubljeno a siromašno rosjtno vas v Vipavski dolini in se poda preko velike luže v Ameriko. V Clevelandu se znajde brez staršev in sorodnikov, zagrize se v težaško delo v opekarni ali "ciglarni", v protem času pa z velikim navdušenjem sodleuje pri kar dveh godbah na pihala in pri ustanavljanju in gradnji Slovenskega narodnega doma. In ta Lojze pri svojih dvajsetih ustanovi s skupino fantov in deklet dramsko društvo lilija. Predsedoval mu je dolgih dvajset let, da ne omenjamo vseh drugih zaslug zdaj že pokojnega Lojzeta Jerkiča. 
Lilija je živahno delovala vse do druge svetovne vojne, da ni med vojno povsem usahnila, je zasluga narodno zavednih povojnih beguncev, ki so jo obnovili leta 1952. Prvi predsednik obnovljene Lilije je postal pokojni Miha Vrenko. Sedanji predsednik je Srečko Gaser. Kot povojna režiserja sta zaorala globoke kulturne brazde mehki in nepozabni pesnik Marjan Jakopič in vsestransko nadarjeni in plodoviti Rudi Knez, sledila pa jima je še vrsta zavzetih in zmožnih režiserjev. Poleg številnih močnih domačih in tujih dram in veselih burk je Lilija postavila na oder tudi dramatizacijo Zdravka Novaka Grče in izredno močno delo Kaplan Klemen, povojnega begunca in pisatelja Karla Mavsarja. Danes lahko z veseljem zapišemo, da je Lilija doprinesla svoj častni delež k ohranjanju slovenske besede in večkrat zavidljivo visoke igralske kulture v Clevelandu.
webmaster