Želim vas seznaniti, da sem se udeležila seminarja - Varovanje arhivskega gradiva slovenskih društev po svetu, ki je potekal od 28.6.do 4.4.1999 v Ljubljani. Organiziral ga je Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, po zaslugi ministrice Mihaele Logar. Bilo nas je 18 udelezencev in sicer iz USA, Canade, Argentine in Avstralije.
 Program je bil zelo lepo organiziran in naj vam le na kratko opišem, na kaj vse so nas opozorili in nam okrepili zavest o pomenu arhivskega gradiva društev in posameznikov, ter opozorili na ravnanje z najrazličnejšimi zapisi, ki nastajajo pri društvih (društvene kronike, zapisi društev, pravila, dokumentacija o dejavnosti, vabila, plakati, publikacije, fotografije, filmski zapiski, itd.) 
 Prvi dan smo obiskali Arhiv Republike Slovenije, kjer nas je pozdravil direktor mag. Vladimir Zumer. Prisotni so bili tudi vsi organizatorji in izvajalci programa. Veliko presenečenje in nam v pozdrav, je skupina mladih deklet RAGLE zapela z ljubkimi glasovi šopek slovenskih ljudskih pesmi, iz cekarja pa je vsak dobil kos kruha in spominčke. Na mizi pa osvežujoča pijača in domače pecivo.
 Po kratkem sprejemu so nam predstavili Arhiv RS, arhivskega informacijskega sistema, arhivskega gradiva s posebnim poudarkom na gradivo društev, fototeke (spravljanje in označevanje fotografij), ogled laboratorijev za konservacijo in restavriranje arhivskega gradiva na pergamentu in papirju ter mikrofilmanja in računalniškega skeniranja arhivskega gradiva. 
 Dr. Marjan Drnovšek nam je s sodelavci predstavil Institut za slovensko izseljenstvo pri ZRC Slovenske akademije znanosti in umetnosti, njihovo zanimanje in delo na arhivskemu gradivu društev. Izdajajo revijo Dve domovini, Bilten in več drugih knjig o izseljeništvu.
 Naslednji dan nam je mag. Branko Kozina predstavil Zgodovinski arhiv Ljubljana. Imeli smo predavanje in praktični seminar o ravnanju z gradivom, pisarniško poslovanje ( sistemi evidenca gradiva) popisovanje, tehnična oprema, označevanje, shranjevanje, varovanje pred poškodbami (ureditev arhivskih depojev in opreme), računalniski programi itd.
 Popoldne smo imeli sprejem v Državnem zboru, ogled poslopja in prostorov ter njihovo delo pri spravljanju zapisov in vsega nastajajočega gradiva, knjižničnega oddelka, interneta in elektronske pošte. Narodni muzej Slovenije - Ogled razstave, Slovenci v 20. Stoletju v Muzeju novejše zgodovine.
 V sredo smo se popeljali z avtobusom v Ptuj in si ogledali Zgodovinski arhiv Ptuj. Tam nas je direktor Ivan Lovrenčič s sodelavci zelo prijazno sprejel in nas seznanil z zgodovino Ptujskega arhiva, ter arhiva Ptujskega gradu. Kjer je bilo gradivo o njem ohranjeno (tudi po arhivih v Gradcu, kjer je živel), so lahko izdali knjigo Janeza Puha, tovarnarja, Slovenca, katero so nam poleg drugih knjig tudi to poklonili. Po prijetnem kosilu, smo si ogledali stari del mesta, Ptujski grad, kjer so v neprecenljivi vrednosti ohranjeni pohištvo in slike. Ogledali smo si tudi gotsko cerkev na Ptujski gori in se seznanili z njeno dolgo in bogato zgodovino.  Popeljali so nas tudi v vinsko klet, kjer smo občudovali shranjeno najstarejše vino v Sloveniji prepleteno s pajčevino. 
 Naslednji dan smo bili gostje Nadškofijskega arhiva v Ljubljani. Dr.Bogdan Kolar s sodelavci nam je predstavil gradivo, ki nastaja v župnijah, škofijah in drugih cerkvenih ustanovah. Prvo listino, pisano na pergament hranijo iz leta 1140. Obrazložili in pokazali so nam matične knjige Katoliške cerkve od 16. stoletja do danes kot vir za proučevanje naših prednikov (genealogije). Kdor želi, se lahko obrne tudi na skofije v Sloveniji za razne podatke o svojih prednikih. Obrazložili so nam tudi kako in na kakšen način so se morale matične knjige pisati pod raznimi vladarji.
 V (NUK) Narodni in univerzitetni knjiznici v Ljubljani, nas je seznanil mag. Mihael Glavan z rokopisi ter zapuščinami slovenskih kulturnih in znanstvenih delavcev, katere tam hranijo in so nam bile na ogled, kot na primer Prešernov rokopis, Cankarjev rokopis in drugi. Tudi mag. Rozina Svent nas je seznanila kako neprecenljive vrednosti je vsa izseljenska dokumentacija za nadaljne študije. Hranijo vse po dvoje (če nimajo kopirajo) tako, da se orginal ohrani in se z uporabo ne uničuje.
Obisk slovenske kinoteke - v dvorani smo si gledali po kratkem govoru in predstavitvi slovenske kinoteke, direktorja Silvana Furlan in arhivistke Tatjane Rezec Stibilj, nekaj izbranih slovenskih dokumentar
nih filmov Slovenskega filmskega arhiva.V petek smo obiskali Pokrajinski arhiv Koper. Direktorica Maru[a Zagradnik in mag. Malica Trebše-Štolfa, so nas popeljale do okrogle mize, kjer nas je čakala hladna pijača po dolgi in vroči vožnji. Predstavili so nam njihovo delo, skrb za gradivo, poseben poudarek kako naj si izseljenska društava urejajo arhivsko gradivo in kakšen pomen ima arhivsko gradivo društev slovenskih rojakov.
 Program je potekal dopoldne in popoldne, bil je zelo strnjen in vsi udeleženci smo ga zvesto sledili, saj je bil zelo zanimiv. 
 Naj se tu zahvalim vsem, ki so prispevali k programu in nam strokovno pomagali, da bomo lažje in pravilneje, če se tako izrazim, pospravljali naše gradivo in ga hranili bodočim rodovom. Vsi udeleženci seminarja smo se med seboj zelo lepo razumeli ter navezali prijatelske stike. 
 Tudi na razvedrilo niso pozabili. Po uradnem zaključku smo imeli ogled Kopra in nato z ladjo Laho iz Kopra do Pirana, kjer smo si ogledali to lepo srednjeveško mesto in cerkev. Drugo jutro nas je avtobus popeljal da Postojnske jame, biser Krasa in naprej do Idrije, do dobrih žlikrofov. Pod vodstvom prisrčnega vodiča smo si ogledali rove, kjer so še nedolgo nazaj kopali rudo. Tudi na grad smo se povzpeli in si ogledali muzej živega srebra. Nato smo nadaljevali pot proti Bledu in v hotelu kmalu utrujeni zaspali. Drugo jutro smo se povzpeli na Blejski grad in nato z ladjico na Blejski otok. Bilo je čudovito, saj smo imeli tudi pevce med nami. Prepevali smo vse povsod, posebno sta se ujemala Ivan Kobal iz Avstralije in Silva Plut iz Kanade, ki sta iskoristila vsako prosto minuto za petje, ter Cecilija Dolgan in njena nekdanja učiteljica petja Florence Unetic iz USA.   Posebno pozornost nam je posvetila naša vsakodnevna spremljevalka iz Urada za Slovence po svetu Vesna Gornik, kateri se najlepše zahvaljujem za njeno prijaznost in skrb.
 Ob prihodu nazaj v Ljubljano iz Ptuja blizu 12. ure ponoči je nastal problem, ker so bili avtomobili parkirani nepravilno na ulici in avtobus ni mogel naprej ne nazaj, tako da jih je bilo treba prenesti bolj h kraju. Razvidno iz pesmi, ki so ji spesnili v nekaj minutah in ji tudi zapeli Ivan Kobal, Silva Plut in Veronika Ferfolja.

---

Le nekaj dni je Vesna z nami, 
vendar prav vsi smo jo vzljubili 
in ko v domove svoje bomo se vrnili,
v spominu lepem bomo jo hranili.
Kako po mestnih nas arhivih je vodila,
po mestnih ulicah pred nami je hodila,
nenehno nas preštevala,
da nebi koga izgubila.
Po sobah vsakega posebej je budila,
in kovčke naše je na avtobus nosila,
probleme naše reševala,
po tesnih ulicah z ekipo arhivarjev avtomobile dvigovala,
da z avtobusom prav pred vrata MRAKOVE gostilne pripeljala.

Milena Brgoč, Historicni Arhiv za Slovence v Avstraliji