From: Draga Gelt <dgelt@mail.earth.monash.edu.au>
To: <ovenia@zeta.org.au>
Subject: Pomankljivosti
Date: Thursday, 2 September 1999 4:17 PM

Spostovana gospa Stanka Gregoric,

cestitam vam za vaso stran na internetu z naslovom 'Napake in pomakljivosti'. 
Imate veliko vec poguma kot ga imamo vsi drugi skupaj: BRAVO!!!

Vas clanek o pomakljivostih in napakah v knjigi Slovenska izseljenska knjizevnost je bil izredno potreben, saj vedno bolj v Avstraliji cutimo, da nas mnogi iz Slovenije ponizujejo in nas imajo za 'primitivne', ces:za Avstralijo je vse dobro!!

Ce je za Avstralijo 'dobro', ali je 'dobro' tudi za Univerzo v
Ljubljani???

K vasim pripombam zelim dodati:

1.
V Melbournu je bila predstavitev knjige v obliki javnega razgovora z magistro Barbaro Suso na odru. Na predstavitvi je gdc. Veronika Smrdel imela pripravljeno vprasanje o napakah in pomankljivostih v knjigi.
Magistra Barbara Susa je vprasanje videla in Veroniko prosila, naj tega vprasanja ne vprasa javno. Veronika je kljub temu vprasala naslednje:
Veronika: 
"Vsaka knjiga ima tudi kakšno napako. 
Vas bodo pomankljivosti in novosti vzpodbudile k dopolnjevanju podatkov? 
Ali imate že kakšne načrte o tem?
Opazili smo pomankljivosti in zastarele podatke v knjigi Slovenska
izseljenska književnost."

Barbara Susa je na vprasanje o pomankljivostih odgovorila:
"Knjiga Ivanke Skof je tudi izsla letos, pa ni v knjigi." 
(Vprasanje se je nanasalo na zastarele podatke, kot pokojni pater Bazilij in Vestnik, kar je magistra Barbara Susa videla napisano na Veronikinem napisanem programu, katerega ji je Veronika pred programom tudi pokazala!)

Veronika je imela s seboj na odru fotokopije strani iz knjige Slovenska izseljenska knjizevnost s podcrtanimi odstavki, ki so se nanasali na pomakljivosti in napake.
Veroniki se je magistra Barbara Susa smilila. Takoj po koncanem programu mi je Veronika rekla: "Nisem imela srca, da bi jo vprasala vec o pomankljivostih in napakah, tako se je Barbara vsa tresla od strahu", 

Pater Metod je v svojem govoru ob koncu programa glasno in jasno povdaril pomankljivosti in koncal z zeljo in upanjem, da se to uredi.
Barbara Susa ni povedala, kaj je v nacrtu za popravke. 
Mislim, da so popravki NUJNO POTREBNI.

2.
Omenili ste, gospa Gregoric, da sem pesmi pokojne Irene Birsa prevajala v slovenscino. Irenine pesmi in clanek sem prevedla za nagradni natecaj, razpisan v Rodni Grudi. Originalne Irenine pesmi sem vrnila Birsovim, se vedno pa
imam shranjen njen file z datumom prevoda. Crtica o skatli s slikami je prejela nagrado in bila objavljena v Slovenskem izseljenskem koledarju.
Ni bilo napisano, da sem prevajala jaz, vedo pa to Irenini starsi, gospod in gospa Birsa, ki sta sedaj v Sloveniji, in sorodniki.

3.
Kaj pa prirocnik 'Ucimo se slovensko prvi del', katerega je izdal Slovenski narodni svet Viktorije leta 1992, avtoric Drage Gelt, Magde Pisotek in Marije Penca?
V Slovenski izseljenski knjizevnosti niso omenjene samo pesniki in pisatelji, tudi drugi kulturni delavci. 
Mislim, da je delo vseh uciteljev na osnovni stopnji omembe vredno.

4.
Ze vec let so clanki in daljsa dela Katarine Mahnic objavljena v literarnih revijah v Sloveniji in dobiva izredno visoka priznanja za svoje literarno delo.
Katarina urejuje po smrti patra Bazilija leta 1997 tudi revijo Misli, v zadnjih dveh mesecih dela tudi racunalniski prelom za Misli.
Ce je Slovenska izseljenska knjizevnost pregled in studija avstralske slovenske knjizevnosti, zakaj torej ni bila vkljucena Katarina Mahnic?

5.
Omenili ste, da je magistra Barbara Susa naredila magisterij prav na podrocju knjizevnosti avstralskih Slovencev.
Na predstavitvi v Melbournu sta bili tudi vprasanji:
"Kako ste izbirali gradivo?" in
"Kakšne kriterije ste imeli pri delu?"
Morda bi magistra Barbara Susa zelela povedati vsem, kako in kje je dobila informacije, katere vire je uporabljala? 

6.
Dotaknili ste se tudi mene, gospa Gregoric in mojega dela.
Res je kar precej o meni na sticiscu pod rubriko Znani in neznani obrazi, pa tudi v Slovenskem pismu, ki je bilo izpusceno v knjigi, in v Glasu Slovenije je bilo ze pred leti veliko objavljeno o mojih knjigah in delu.

Naj zakljucim. 
Upam, da se bodo oglasili tudi drugi Slovenci, ki zelijo, da se o avstralskih Slovencih in njihovem delu pise resnicno, tocno in pravicno.

Gospa Gregoric, cestitam vam za vase delo, za vas pogum in vaso
resnicoljubnost.
Hvala in lep pozdrav
Draga Gelt 

---

Oglasite se še ostali s svojimi mnenji in predlogi!