Dr. Janja Žitnik
Inštitut za slovensko izseljenstvo
ZRC SAZU
Stanka Gregorič
Glas Slovenije
Spoštovana gospa Gregorič!
Lepa hvala za poslano gradivo in pripombe. Najprej naj vam čestitam
za vaše dosedanje uredniško, publicistično in organizacijsko delo in se
vam tudi v svojem imenu iskreno zahvalim za vse, kar ste v zadnjih dveh
desetletjih storili za ohranitev slovenstva v Avstraliji. Vaš prispevek
na tem področju je resnično vreden pozornosti in si vsekakor zasluži ustrezno
priznanje.
Kar zadeva vašo sicer razumljivo reakcijo na izid monografije
Slovenska izseljenska književnost, pa bi vas želela opozoriti na nekatera
dejstva, ki ste jih v uvodnem besedilu, objavljenem v prvi knjigi, morda
spregledali ali pa tam niso dovolj jasno prikazana.
Namen naše raziskave in objave njenega osrednjega rezultata v
omenjeni tridelni monografiji je ta, da bi z njo omogočili in olajšali
ustrezno vključitev slovenske izseljenske književnosti v slovensko literarno
zodovino oz. v priznana temeljna dela te vede. Naši nepristranski znanstveniki
recenzenti so na osnovi strokovnih kriterijev delo zelo ugodno ocenili,
razveseljujoče pa so tudi vse doslej objavljene sodbe o njegovem splošnem
pomenu.
Raziskava - tudi tistih del, ki sta ga opravila B. Suša in I.
Maver in na katerega se nanaša vaš odziv - je bila formalno zaključena
z letom 1996 in poslej ni bila sistematično ažurirana. Vnos nekaterih novejših
podatkov predstavlja prostovoljno delo posameznih avtorjev.
Celovita in sistematična predstavitev urednikov, publicistov
in drugih kulturnih in prosvetnih delavcev v slovenskem izseljenstvu je
izredno pomembna in zahtevna naloga, ki še vedno čaka na izvajalca. Iz
razumljivih razlogov pa je seveda ni bilo mogoče vključiti v sprejeta skupna
vsebinska izhodišča naše raziskave. Odločitev glede omembe posameznih imen
urendikov in publicistov sva s sourednico Slovenske izseljenske književnosti
torej prepustili avtorjem in njihovi metodi uporabe zbranega gradiva, v
njihovem imenu pa vam zagotavljam, da ni v pregledu prav nobeno ime "namenoma
zamolčano", kot si to prizadeti najraje razlagajo.
Za vstavitev popravka je zdaj žal prepozno. Ko bo v pripravi
nova izdaja monografije, pa nam bodo pripombe, ki ste nam jih poslali,
vsekakor v veliko pomoč.
Resnici na ljubo pa je več kot očitno, da vaša splošna ocena poglavja
o književnosti Slovencev v Avstraliji, češ da "nam bo raziskava obeh avtorjev
škodila še dolgo vrsto let" (?), sloni na vaši upravičeni osebni prizadetosti
in z njo povezanem omejevanju na sicer zelo dobrodošlo beleženje "napak
in pomanjkljivosti" in je zato pač izrazito pristranska. Niti z besedico
se ne dotaknete literarnih analiz, ki predstavljajo osrednji del monografije,
niti drugih vidikov tega literarnozgodovinskega pregleda, njegove zgradbe,
znanstvene in dokumentarne opreme, preglednosti itd. Škoda. Beleženje spodrsljajev
je seveda nujno in sem vam za vaša opozorila hvaležna, vendar se mi zdi,
da bi bilo o delu, v katerega smo vložili nepredstavljivo količino svojega
(večinoma "prostega") časa in napora, verjetno treba reči še kaj. Če bomo
s svojo publikacijo dosegli, da bodo najkvalitetnejši ustvarjalci slovenske
izseljenske književnosti odslej ustrezno in v polnem številu vključeni
v temeljne preglede slovenske književnosti (seveda tudi tako pionirsko
ime, kot je Bert Pribac, ki je - kot smo izvedeli, po nesreči - spregledan
celo v leksikonu Cankarjeve založbe Slovenska književnost, Ljubljana, 1996)
in da bodo njihova najboljša dela našla pot tudi v slovenska šolska berila,
bomo čez nekaj let lahko z zadovoljstvom ugotovili, da smo opravili nalogo,
ki smo si jo zastavili - namreč, da bo umetniška beseda, zapisana v slovenskem
izseljenstvu, končno zasedla zasluženo mesto v naši nacionalni književnosti.
Ta naloga pa nikakor ne more biti v škodo slovenski skupnosti v Avstraliji.
Prepričana sem, gospa Gregorič, da imava (če sva sposobni pustiti ob strani
osebne ambicije in z njimi povezano čustveno prizadetost) navsezadnje vendarle
isti cilj. Dragica Bošnjak mi je zagotovila, da bo v okviru svojega dela,
ki bo sicer osredotočeno predvsem na izseljensko informativno publicistiko,
še posebej izčrpno predstavila tudi vaše delo. Msenim, da si slovenska
izseljenska publicistika brez dvoma zasluži celovito monografsko predstavitev.
Gospa Bošnjak je z veseljem sprejela tudi moje povabilo k sodelovanju pri
naši znanstveni reviji Dve domovini/Two Homelands: Razprave o izseljenstvu
/ Migration Studies - za začetek vsaj s poročilom o svojem nedavnem obisku
v Avstraliji, pozneje pa verjetno tudi s kakšno izčrpnejšo predstavitvijo
tamkajšnje publicistične dejavnosti. Upam, da bo svoj prvi prispevek poslala
še pravočasno za objavo v letošnji številki. Kot glavna urednica Dveh domovin
pa vsekakor tudi vas prisrčno vabim k sodelovanju v naši reviji, ki ima
bralce po vsem svetu. Hkrati predlagam redno izmenjavo revij Dve domovini
in Glas Slovenije (če se s tem strinjate, vam bomo poslali vse dosedanje
številke), veseli pa bi bili tudi kompleta vaših številk Slovenskega pisma.
Z upanjem, da imava dovolj možnosti za uspešno sodelovanje, vas lepo
pozdravljam!
Janja Žitnik