Dve smrti in “Bermanov dosje”
Bralka in naša prijateljica iz oko-lice Ljubljane mi je povedala po telefonu, da Glas Slovenije redno posoja v branje Albini Šušteršič, sestri pokojnega adelaidskega rojaka dr. Stanislava Franka. Zahvaljujem se gospe Albini za pozdrave in za poslano knjigo Bermanov dosje Aleksandra Bajta, ki jo je uredil Aleksander Zorn. Namreč potem, ko je pred meseci izšla, sem o tem govorila s takrat še živečim dr. Frankom. Ker sem si jo tako zelo želela brati, je dr. Frank zaprosil svojo sestro v Sloveniji naj mu jo pošlje. Takoj, ko jo je prejel mi jo je poslal. To pa ni kar majhna knjižica, ima namreč točno 1344 strani, in več kot štiri kilograme. Še preden sem jo utegnila prebrati je žal dr. Frank umrl (decembra 1999), danes ko to pišem, to je v četrtek, 24. februarja, pa je tik pred 79. rojstnim dnevom umrl tudi Aleksander Bajt, avtor knjige. Bermanov dosje mi je ostal v spomin na dr. Franka, tako je želela njegova soproga, ki se ji za to še enkrat zahvaljujem. Pred izidom Glasa pa je prispela še lepa razglednica od gospe Albine, v kateri se zahvaljuje tudi za vse lepe besede o njenem pok. bratu.

Priloga “For you - our future! in “Prodajna polica slikarskih del in knjig”
Po enomesečnem dopustu v febru-arju in veliki vročini med katero je bilo (brez klima -  hladilne naprave) nemogoče sesti za računalnik, se vam ponovno oglašam s februarsko in marčevsko številko. V uredništvu Glasa Slovenije smo si že pred dobrim letom zadali nalogo, da bomo za drugo in tretjo generacijo pričeli izdajati prilogo v angleščini pod naslovom For you - our future. Še posebej zato, ker je po dobrih štirih letih prenehal izhajati trimesečnik Australian Slovenian Review. Prav tako smo se želeli, vsaj delno, obdolžiti zvestim naročnikom, ki so ostali z Glasom tudi potem, ko je prenehal biti štirinajstdnevnik. Poiskusili bomo izhajati na dvajsetih straneh (dokler bo to seveda možno), kar bo prav gotovo razveselilo naše mlajše naročnike, starejši pa tako in tako z branjem angleščine nimajo posebnih težav. Ker časopisa ne bomo upogibali, bo tudi njegov izgled lepši. Seveda bodo s tem poštni in drugi stroški za uredništvo isti kot če bi izdajali štirinajstdnevnik (velika kuverta in dvojna poštnina). 
Stičišče avstralskih Slovencev na internetu pa uvaja novost Prodajno polico slikarskih del naših avstralskih slovenskih slikarjev in prodajo pesniških zbirk ter drugih knjižnih izdaj. Za idejo se je zahvaliti Dragi Gelt iz Melbourna. Vabimo slikarje naj nam pošljejo fotografije svojih izdelkov z naslovi in cenami. Lahko se zgodi, da si bo zaželel sliko slovenskega umetnika iz Avstralije kupiti nekdo iz ZDA, Finske,  Japonske ali od drugod kjer “deskajo” po straneh Stičišča. Isto velja za avtorje knjig. Za več informacij kličite (02) 9674959
 Internetove strani Stičišča avstralskih Slovencev (SAS), obiskuje vsak dan več deskarjev. Statistika z dne 15. februarja 2000 kaže neverjeten podatek, berejo nas: največ je neindentificiranih držav, na dru-gem mestu je obisk iz Slovenije, na tretjem Avstralija; sledijo: US Commercial, svetovna mreža Network, Japonska, Belgija, Hrvaška, Švedska, Nemčija, Italija, Av-strija, ZDA, US Education, Danska, Argentina, Mehika, Holandija, Francija, Ruska federacija, Non-Profit Organization, Češka, Madžarska, Finska, Arabski Emirati in druge.

Razmišljanje
Večkrat nas kdo pokritizira, kar je prav, vendar moram reči v primeru Glasa Slovenije - mesečnika in ne štirinajstdnevnika sledeče: kregajo nas ravno tisti od katerih bi pričakovali vsaj vprašanje oziroma ponudbo kaj lahko naredijo in pomagajo, da bi postal časopis ponovno štirinajstdnevnik!
Nekateri bi radi videli da naklada Glasa Slovenije pada. Če bi imeli vpogled na spisek naročnikov v našem računalniku, bi lahko videli, da število naročnikov skozi vsa leta ostaja skoraj isto. Žal nekaj naročnikov umre, zraven pa pridejo tudi novi, vsak mesec jih je nekaj. Takih, ki so Glas Slo-venije odpovedali, je bilo v vseh sedmih letih zelo malo, sreča da med nami ni veliko skrajnežev, ki ne prenesejo mnenja drugih. Enoumneži niso le na “ta levi”,  kot imamo navado reči, izgleda da so še tudi kje drugje. 
Priloga iz prejšnje številke, v kateri je izpovedana resnična zgodovina idejne ustanovitve Avstralske slovenske konference in v kateri so popravljene neresnice, je razburila nekatere rojake. Po njihovem  novinarji “napadajo!” Enostavno niso za spravo. Pa temu ni tako! Prav te dni sta prejela Jurčičevo nagrado (2. marca) Uroš Slak s TV SLO in Jože Horvat iz tednika Mag. Zakaj? 
Kot priznanje za resnicoljubnost kot moralno načelo novinarskega dela!