|
Zgodba
o novem uspehu arhitekta Toma Kovača iz Melbourna - Pot v svet je začel
v Celju ... Pie z desno, rie pa z levo...
Design novega World Trade Centra v New Yorku? Sydney, Melbourne /Glas Slovenije, Stanka Gregorič, Florjan Auser/ V petek, 20. decembra 2001 je prispela v urednitvo Glasa Slovenije po e-mail poti (z e-maila Toma Kovaca) ena najlepih novic, ki bi si jih Slovenci lahko zaeleli prav za boicno ali novoletno darilo:
Spominjam se, kako sem v Celju leal v travi in gledal bele ceste v zraku, ki so se koncale tam za hribom. Vpraal sem soseda, kaj je tam za hribi, pa je rekel, da drugi svet. elel sem v ta drugi svet. Potem sem nekoliko zrasel in se povzpel na tisti hrib, a za njim je bil e eden. Vedel sem, da bom nekoc el za tisto belo crto. Danes vem tudi to, da se iz Celja lahko pride zelo dalec, da tudi iz celja lahko dosezes vse, ce ves, kaj hoces ... ce ne bi verjel v to, ne bi dobival toliko nagrad ... in delo je zame najpomembnejsa stvar v zivljenju... In potem je el, skupaj s svojimi stari "za tisto belo crto", in pri dvanajstih letih se je znael na pragu nove deele Avstralije - v Melbournu. Dalje belih crt ni vec bilo. V Melbournu je leta 1986 koncal tudij arhitekture in e takoj za tem prejel nekaj prestinih nagrad. "Tom Kovac je edini ... njegova arhitektura je v Avstraliji brez primere ... " so pisali avstralski casopisi e pred nekaj leti. Pozornost je vzbudil tudi v ZDA, Parizu, na Danskem, Japonskem in drugje po svetu; v Londonu je bil leta 1997 izbran za Architect on the Horizon, naziv, ki ga imenuje londonska revija za arhitekturo. Sicer je pa e leta 1990 prejel nagrado R.A.I.A. za notranjo opremo in nagrado Louisa Poulsna za oblikovanje svetil. Nekajkrat je sicer razstavljal v Sloveniji, vendar njegova domovina ni kazala zanj posebnega zanimanja. Skoraj neopazno je pred leti la mimo celjska razstava v Galeriji sodobne umetnosti, kjer so bile na ogled njegove fotografije, makete, skice in drugi projekti. Tomovim nagradam in uspenim projektom je teko slediti. Prevec jih je. Prav gotovo mu bo design za razstavo World Trade Centra v New Yorku prinesel najvecjo slavo v njegovi sorazmerno kratki karieri arhitekta. Veliko jih je v osnovni oli v Celju dobil po prstih, res je pisal z desno, ampak risal je pa le z levo! Bo design World Trade Centra risan s slovensko - levo roko? |
|
|