Dr. Janja Žitnik
Inštitut za slovensko izseljenstvo
ZRC SAZU

Stanka Gregorič
Glas Slovenije

Spoštovana gospa Gregorič!

 Lepa hvala za poslano gradivo in pripombe. Najprej naj vam čestitam za vaše dosedanje uredniško, publicistično in organizacijsko delo in se vam tudi v svojem imenu iskreno zahvalim za vse, kar ste v zadnjih dveh desetletjih storili za ohranitev slovenstva v Avstraliji. Vaš prispevek na tem področju je resnično vreden pozornosti in si vsekakor zasluži ustrezno priznanje.
 Kar zadeva vašo sicer razumljivo reakcijo na izid monografije Slovenska izseljenska književnost, pa bi vas želela opozoriti na nekatera dejstva, ki ste jih v uvodnem besedilu, objavljenem v prvi knjigi, morda spregledali ali pa tam niso dovolj jasno prikazana.
 Namen naše raziskave in objave njenega osrednjega rezultata v omenjeni tridelni monografiji je ta, da bi z njo omogočili in olajšali ustrezno vključitev slovenske izseljenske književnosti v slovensko literarno zodovino oz. v priznana temeljna dela te vede. Naši nepristranski znanstveniki recenzenti so na osnovi strokovnih kriterijev delo zelo ugodno ocenili, razveseljujoče pa so tudi vse doslej objavljene sodbe o njegovem splošnem pomenu.
 Raziskava - tudi tistih del, ki sta ga opravila B. Suša in I. Maver in na katerega se nanaša vaš odziv - je bila formalno zaključena z letom 1996 in poslej ni bila sistematično ažurirana. Vnos nekaterih novejših podatkov predstavlja prostovoljno delo posameznih avtorjev.
 Celovita in sistematična predstavitev urednikov, publicistov in drugih kulturnih in prosvetnih delavcev v slovenskem izseljenstvu je izredno pomembna in zahtevna naloga, ki še vedno čaka na izvajalca. Iz razumljivih razlogov pa je seveda ni bilo mogoče vključiti v sprejeta skupna vsebinska izhodišča naše raziskave. Odločitev glede omembe posameznih imen urendikov in publicistov sva s sourednico Slovenske izseljenske književnosti torej prepustili avtorjem in njihovi metodi uporabe zbranega gradiva, v njihovem imenu pa vam zagotavljam, da ni v pregledu prav nobeno ime "namenoma zamolčano", kot si to prizadeti najraje razlagajo.
 Za vstavitev popravka je zdaj žal prepozno. Ko bo v pripravi nova izdaja monografije, pa nam bodo pripombe, ki ste nam jih poslali, vsekakor v veliko pomoč.
Resnici na ljubo pa je več kot očitno, da vaša splošna ocena poglavja o književnosti Slovencev v Avstraliji, češ da "nam bo raziskava obeh avtorjev škodila še dolgo vrsto let" (?), sloni na vaši upravičeni osebni prizadetosti in z njo povezanem omejevanju na sicer zelo dobrodošlo beleženje "napak in pomanjkljivosti" in je zato pač izrazito pristranska. Niti z besedico se ne dotaknete literarnih analiz, ki predstavljajo osrednji del monografije, niti drugih vidikov tega literarnozgodovinskega pregleda, njegove zgradbe, znanstvene in dokumentarne opreme, preglednosti itd. Škoda. Beleženje spodrsljajev je seveda nujno in sem vam za vaša opozorila hvaležna, vendar se mi zdi, da bi bilo o delu, v katerega smo vložili nepredstavljivo količino svojega (večinoma "prostega") časa in napora, verjetno treba reči še kaj. Če bomo s svojo publikacijo dosegli, da bodo najkvalitetnejši ustvarjalci slovenske izseljenske književnosti odslej ustrezno in v polnem številu vključeni v temeljne preglede slovenske književnosti (seveda tudi tako pionirsko ime, kot je Bert Pribac, ki je - kot smo izvedeli, po nesreči - spregledan celo v leksikonu Cankarjeve založbe Slovenska književnost, Ljubljana, 1996) in da bodo njihova najboljša dela našla pot tudi v slovenska šolska berila, bomo čez nekaj let lahko z zadovoljstvom ugotovili, da smo opravili nalogo, ki smo si jo zastavili - namreč, da bo umetniška beseda, zapisana v slovenskem izseljenstvu, končno zasedla zasluženo mesto v naši nacionalni književnosti. Ta naloga pa nikakor ne more biti v škodo slovenski skupnosti v Avstraliji.  Prepričana sem, gospa Gregorič, da imava (če sva sposobni pustiti ob strani osebne ambicije in z njimi povezano čustveno prizadetost) navsezadnje vendarle isti cilj. Dragica Bošnjak mi je zagotovila, da bo v okviru svojega dela, ki bo sicer osredotočeno predvsem na izseljensko informativno publicistiko, še posebej izčrpno predstavila tudi vaše delo. Msenim, da si slovenska izseljenska publicistika brez dvoma zasluži celovito monografsko predstavitev. Gospa Bošnjak je z veseljem sprejela tudi moje povabilo k sodelovanju pri naši znanstveni reviji Dve domovini/Two Homelands: Razprave o izseljenstvu / Migration Studies - za začetek vsaj s poročilom o svojem nedavnem obisku v Avstraliji, pozneje pa verjetno tudi s kakšno izčrpnejšo predstavitvijo tamkajšnje publicistične dejavnosti. Upam, da bo svoj prvi prispevek poslala še pravočasno za objavo v letošnji številki. Kot glavna urednica Dveh domovin pa vsekakor tudi vas prisrčno vabim k sodelovanju v naši reviji, ki ima bralce po vsem svetu. Hkrati predlagam redno izmenjavo revij Dve domovini in Glas Slovenije (če se s tem strinjate, vam bomo poslali vse dosedanje številke), veseli pa bi bili tudi kompleta vaših številk Slovenskega pisma.

Z upanjem, da imava dovolj možnosti za uspešno sodelovanje, vas lepo pozdravljam!

Janja Žitnik