Draga gospa Stanka! 

Čestitam k temeljiti obravnavi in kritiki  akademskega dela  Slovenska Izseljenska književnost, Avstralija. Nas, ki živimo izven rodne dežele, a imamo močne vezi z njo, čustvene, razumske in kulturno-vzgojne,  vedno zelo moti in tudi prizadene, kadar se izkaže, da poročila in akademska dela o našem delu  niso akademsko 
dovolj raziskana. 

Vemo, da je težko stvari tako dobro spoznati, kot jo poznamo mi, ki živimo tukaj, vendar bi bilo pričakovati, da bi pritegnili k posvetovanju in preverjanju podatkov veh razgledanih  posameznikov na "terenu", ki bi lahko ponudili širšo in realnejšo sliko slovenske kulturne situacije v izseljenstvu. 

Posebno bi bilo važno vključiti posameznike, ki so bili izredno pomembni po svojem dolgotrajnem delu za ohranitev slovenske kulture v zavesti 
naših ljudi. 

Ob izdaji  knjige, ki vsebuje več kot samo izseljensko književnost, temveč tudi pomembno kulturno delovanje Slovencev, bi bilo to še posebno potrebno. 

Veseli smo, da je takšna knjiga izšla, vendar je bila zaradi raziskovalne površnosti in ponekod samovoljnega pisanja zgodovine Slovencev v izseljenstvu, zamujena odlihna priložnost, narediti realen prikaz našega delovanja in s tem priznanja tistim, ki se trudijo na kulturnem polju že toliko let. 
Tukaj se ne gre samo za Glas Slovenije in izredno aktivnost Stanke Gregorič ali šolsko vzgojne zasluge Marize Ličan. Zakaj ni na primer nikjer omenjeno, da smo uvedli in vzdrževali slovenski jezik v državne šole vse do mature, v državi Viktoriji in v Novem Južnem Walesu že več 
kot dvajset let, niti niso bile omenjene publikacije, ki so nastale v zvezi s tem sistemom. Zakaj niso bile omenjene nedeljske šole v verskih in kulturnih središčih ali slovenskih klubih: niti kulturne prireditve, s katerimi se je ohranjala slovenska zavest tudi pri mladini? 

Zakaj ni bil omenjen Thezaurus, internet arhiv slovenskega jezika in kulture, projekta, ki je med prvimi ne le v izseljenstvu, temveč v Sloveniji na sploh? 

Spletna stran www. thezaurus.com,  projekt Instituta za slovenski jezik v Viktoriji, je internet predstavitev slovenske kulture z etnografskimi, literarnimi in umetnostnimi arhivi in online tečajem slovenščine.  Je najbolj tehnihno in vsebinsko razvita jezikovna spletna stran v Viktoriji in uživa polno priznanje  podporo od Ministrstva za Šolstvo Viktorije in priznanje jezikovno strokovnih organizacij. 

Sprašujem se kako se je mogoče lotiti take publikacije z akademsko auro s takim površnim pristopom. Gre tu za arogantno predstavo matične dežele o svojih rojakih, ki ne verjame, da lahko izseljenstvo ustvarja kaj več od gasilskih veselic? 

Aleksandra Ceferin 
Institute for Slovenian Studies