Znani in neznani obrazi

Glas Slovenije The Voice of Slovenia Slovensko solstvo v Avstraliji Znani in neznani obrazi Verska sredisca v Avstraliji Mediji v Avstraliji

Pise Stanka Gregorič Ivanka Škof Slovenka, predavateljica na   Tretji univerzi v Melbournu University of third age Ivanka Škof, upokojena knjizničarka in dolgoletna društvena delavka ter učiteljica dopolnilnega pouka pri Slovenskem primorskem socialnem klubu Jadran v Melbournu, že enajst let poucuje na Tretji univerzi v Gisbornu, blizu Macedona, kjer tudi živi. Ivanka je bila pred nekaj leti hudo bolna, lahko bi rekli, da se je resila iz objema smrti. Pocasi in trdno se je postavljala na svoje noge, se zdravila in se celo zatekala k alternativni medicini. Sama pravi, da ni smela umreti, saj ima se toliko za postoriti v tem zivljenju.In postoriti ima... Razen poucevanja na Tretji univerzi se je v preteklem letu posvetila pisanju svoje knjige v slovenscini, ki jo zdaj prevaja v anglescino. Po predvidevanjih bo slovenska izdaja izsla februarja 1999. Ivanka se je posvecala pisanju vsa svoja avstralska leta: obcasno je nastala kaksna pesem, pisala je razne eseje in clanke za slovenske casnike in revije v Sloveniji, Avstraliji in zamejstvu. Leta 1985 je izsel Zbornik SALUKA (Slovenskega avstralskega literarno umetniskega krozka), v katerem je Ivanka predstavila umetnico - slikarko Romano Favier Zrzut iz Melbourna, o kateri se takrat ni dosti vedelo v Avstraliji. Bila je sourednica in urednica slovenskega dela pri jugoslovanski knjigi Nase staze; za knjigo je zbrala in uredila dela slovenskih avtorjev.  Ivanka Škof je nekaj let studente Tretje univerze v Gisbornu seznanjala s Slovenijo. Kasneje je predavala o Balkanu, pa o slovanskih narodih, preucevala je zivljenje in delo angleske pesnice in pisateljice Mary Shelly (njen oce je bil znani filozof William Godwin), ki je napisala v zacetku 19. stol (roj. 1797) v svojem osemnajstem letu nekaj knjig o Frankesteinu, zivljenjepis Byrona (1826), esej na pesmi svojega moza, ki je bil takrat najbolj priznani poet v Angliji in druge knjige. Ivanka je morala za to zanimivo predavanje prebrati kar deset knjig in studij ji je vzel kar pol leta. Trenutno se je kot predavateljica lotila teme o mitih in mitologiji.  Kaj je Tretja univerza - University of third age? Vanjo se vpisujejo upokojeni intelektualci, ki enostavno ne zelijo, da jim mozgani otopijo oziroma tisti, ki zelijo ostati intelektualno aktivni tudi v poznih letih svojega zivljenja. Zacetki Tretje univerze v Avstraliji segajo v leto 1984 (Melbourne), ideja se je v Avstralijo razsirila iz Cambridge univerze v Angliji, sicer pa je najti njene zacetke ze leta 1972 v francoskem mestu Toulouse ( L’Universite du Troisime Age), kasneje pa po vsej Evropi (v Angliji od leta 1981). Vsa predavanja so na prostovoljni osnovi. Povsod niso sprejeli imena University of third age, na Kitajskem jo imenujejo Seniors University, n.pr. v ZDA pa so ji ponekod nadeli ime Institutes of Learning in Retirement in tudi v avstralskih zveznih drzavah jo imenujejo razlicno. Tretja univerza ima po svetu ze vec kot milijon studentov, v Avstraliji kar 30.000 na 130 razlicnih mestih. Podatke o Tretji univerzi lahko najdete tudi na internetu, eden od virov je stran  http://www.u3acanberra.org.au

webmaster