Predsednik
Cvetko Falež
Tajnica
Jožica Gerden
Slovenski narodni svet Victoria
Slovenski narodni svet ACT
Slovenski narodni svet QLD
SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES
Predsednik
dr. Jože Bernik
Tajnica
Jana Podobnik
ARGENTINSKA
SLOVENSKA
KONFERENCA SSK
Predsednik
Marjan Loboda:
(Zadolžen pri SK za prekomorske
dežele tudi
Avstralijo)
SLOVENIJA V SVETU
Predsednik
Boštjan
Kocmur
|
I Z J A V A
SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA
OB SLOVENSKO-HRVAŠKIH POGAJANJIH O MEJI V ISTRI
Ob poročilih o srečevanju slovenske in hrvaške pogajalske
delegacije z gospodom W. Perryjem kot sporazumno izbranim moderatorjem
in neuradnim razsojevalcem v sporu o poteku slovensko-hrvaške meje
v Istri in na morju Svetovni slovenski kongres odločno podpira stališča,
zapisana v peticiji, s katero se je Civilna družba Slovenije za mejo v
Istri obrnila na državno vodstvo in državljane Republike Slovenije in v
podporo zbrala že čez 14000 podpisov; glej prilogo.
Slovenska stran ima v omenjenem sporu na voljo zanesljive podatkovne
vire ter dobre strokovne študije, ki izpeljujejo močne razloge in utemeljitve
v prid slovenskim mejnim interesom v Istri in na morju, vendar se zdi,
da vsega tega ali ne zna ali noče odločno zagovarjati bodisi zaradi strokovno
neustrezne sestave delegacije bodisi zaradi politične blokade pri uradni
interpretaciji podatkov; vprašujemo se celo, ali je z vsemi pomembnimi
podatki in ustrezno slovensko interpretacijo seznanila gospoda Perryja.
Zato slovensko javnost pozivamo, naj od svojega državnega vodstva zahteva
ustreznejšo, nekapitulantsko držo na sedanjih pogajanjih in sploh pri zastopanju
slovenskih državnih in narodnih interesov. Pri tem posebej opozarjamo na
naslednja dejstva:
1. Meja med Slovenijo in Hrvaško ni bila do danes izrecno določena z
nobenem državnopravnim aktom (tudi v beograjskih arhivih ga ni bilo najti).
Na slovenski strani imamo za zdaj edino odločilno izjavo zapisano samo
v Temeljni listini o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji (25. 6.
1991): ťDržavne meje R Slovenije so mednarodno priznane meje dosedanje
SFRJ z R Avstrijo, z R Italijo in R Madžarsko in R Hrvatsko
v okviru dosedanje SFRJ.Ť Določen je torej samo ťokvirŤ, tj. območje ťdosedanje
SFRJŤ, po katerem naj bi meja potekala, ni pa določen konkretni potek mejne
črte od točke do točke po kopnem kaj šele po morju. Slovensko-hrvaška meja
tudi ni bila nikoli od nikogar mednarodno priznana, znano pa je, da je
bilo glede nje veliko sporov tako v prvi kot v drugi Jugoslaviji (in celo
med slovenskimi in hrvaškimi partizani med drugo svetovno vojno). Tudi
ravnanje hrvaške strani v dosedanjih pogajanjih izkazuje zavest o nedoločenosti
te meje, saj je slovenski strani predložila že več različic mejne črte.
Torej je vprašanje odprto, nič ni dokončno določeno.
2. Hrvaška stran se praviloma zelo rada sklicuje na zgodovinsko pravo
(na tem npr. temeljijo njena stališča v sporu s Črno goro glede polotoka
Prevlaka), pri obravnavanju meje v Istri pa o tem kar molči. Dejstvo je
namreč, da Istra v zgodovini do konca druge svetovne vojne nikoli ni spadala
pod hrvaško suverenost (spadala je npr. pod Bizanc, pod Benetke, Francijo
/Ilirske province/, avstrijski del Avstro-Ogrske, Italijo), nasprotno pa
je bil posebno njen severozahodni del oziroma danes sporno mejno območje
okoli Savudrije in sploh severno od reke Mirne tako v civilnoupravnem kot
v cerkvenoupravnem oziru večinoma podrejeno oblastnim izpostavam v Piranu
oziroma v Kopru (občina, sodni okraj, škofija idr.). Piranska občina je
upravno skoraj ves čas obsegala tudi Kaštel in Savudrijo, šlo pa je tudi
za katastrsko in lastninsko (posestno) pristojnost. Do večjega preurejanja
je prišlo šele po podpisu Londonske spomenice v zvezi z razdelitvijo Svobodnega
tržaškega ozemlja med Jugoslavijo in Italijo, čeprav je posebni člen te
spomenice izrecno prepovedoval izvajati na tem območju take upravne preureditve,
ki bi vplivale na etnično sestavo prebivalstva. (O razkosanju sta se menda
dogovorila Edvard Kardelj in Vladimir Bakarić, partijska funkcionarja brez
zakonitih državnopravnih pooblastil, uveljavljeno pa je bilo na silo.)
3. Na območju do Mirne so do druge svetovne vojne živeli samo Slovenci
in Italijani (po popisu iz leta 1900 sta bili glede tega samo dve izjemi:
severno od Mirne je v Završju / Piemonte živela poleg italijanske večine
hrvaška manjšina, južno od Mirne pa je v Motovunu poleg italijanske večine
živela slovenska manjšina). Z območij, ki so po Rapallski pogodbi pripadla
Italiji, so Italijani izgnali skoraj vse hrvaške izobražence, tudi duhovnike,
preprosto ljudstvo pa se je brez te opore hitro poitalijančevalo. V tej
stiski so Hrvatom po svojih močeh pomagali slovenski duhovniki in drugi
primorski izobraženci, čeprav so bili sami pod hudim pritiskom. Današnja
etnična in jezikovna sestava prebivalstva je predvsem posledica omenjenega
razkosanja po razdelitvi STO: na južni, od Hrvaške zasedeni del piranske
občine in na vse območje severno od Mirne se je šele po letu 1955
naselilo veliko Hrvatov (tamkajšnji Italijani so se množično izseljevali
v Italijo /optanti/), tako da se je etnična sestava občutno spremenila,
o slovenski navzočnosti južno od Dragonje pa se uradno ni smelo govoriti
(tamkajšnji Slovenci kolikor so obstali so bili in so še ustrahovani).
Pri delitvi STO na italijanski in jugoslovanski del so zastopniki svetovnih
velesil upoštevali kot eno temeljnih meril načelo ťuravnotežene krivičnostiŤ:
kolikor slovanskega (tj. slovenskega) prebivalstva bi moralo ostati pod
Italijo (tržaški, goriški in beneški Slovenci), približno toliko naj bi
ostalo italijanskega prebivalstva pod Jugoslavijo (pri tem je šlo dejansko
za prebivalstvo Istre, Dalmacije in nekaterih otokov, tj. tistih delov
ozemlja, ki ga je v okviru Jugoslavije skoraj v celoti dobila Hrvaška
na račun izgube slovenskega ozemlja in prebivalstva, ki je moralo ostati
pod Italijo). Vse to Hrvatje danes priznavajo, vendar cinično pripominjajo,
naj se o tem Slovenija pomeni z Italijo.
4. Republika Slovenija - posebno pa njeno primorsko prebivalstvo
za svoje normalno gospodarsko življenje nujno potrebuje neposreden dostop
do mednarodnega morja, to pa je mogoče samo s tako določitvijo kopenske
meje, ki bo vsaj Kaštel in Savudrijo vrnila v meje piranske občine in s
tem Republike Slovenije. Tako imenovani ťvarni (nemoteni?) prehodŤ, ki
ga v pogajanjih obljublja Sloveniji hrvaška stran, ne zadošča, potrebna
je slovenska suverenost nad ustreznim delom morskega dna. K tej zahtevi
nas ne napeljujejo samo neposredni gospodarski razlogi (ribištvo,
školjkarstvo, turizem, promet idr.), temveč tudi dosedanje izkušnje s sosednjo
državo: izziljevalske in izsiljevalske metode hrvaške strani nam ne vlivajo
upanja, da bi bil obljubljeni ťvarni prehodŤ res varen in nemoten.
Ljubljana, 3. 6. 1999
Dr. Jože Bernik predsednik SSK
Danijel Starman predsednik Slov. konference SSK
Jožica Gerden
|