SLOVENSKI NARODNI SVET ACT (Australian Capital Territory)
 
Predsednik: 
Cvetko Falež 
427 Bugden Avenue
Fadden, 2904, ACT
Telefon: 61 2 6291 8426, 
Fax: 61 2 6292 8211
 
Tajnica: 
Marija Osolnik
394 Bugden Avenue
Fadden, 2904, ACT
Telefon: 61 2 6291 7899 
Slovensko društvo Canberra 
SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES AVSTRALSKA
SLOVENSKA
KONFERENCA 
Predsednik 
Cvetko Falež 
 
Tajnica
Jožica Gerden
 
SLOVENSKI
NARODNI
SVET
VICTORIA 
SVETOVNI 
SLOVENSKI KONGRES
Predsednik 
dr. Jože Bernik
 
Tajnica 
Jana Podobnik
 
ARGENTINSKA
SLOVENSKA
KONFERENCA SSK
Predsednik
Marjan Loboda:
(Zadolzen pri SSK
za prekomorske
dezele tudiAvstralijo) 
SLOVENIJA V SVETU Predsednik 
Boštjan Kocmur



V letu 1990 je Pripravljalni odbor Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) v Ljubljani spodbujal Slovence po vsem svetu, naj ustanovijo organizacije, ki bodo poslale v Slovenijo delegate na Ustanovno sejo SSK. Ko smo bili vabljeni k ustanovitvi Avstralsko slovenske konference (ASK), v Sydney 28. julija 1990, se je odzvala tudi skupnost iz Canberre. Canberski Odbor za zascito clovekovih pravic v Sloveniji se je v ta namen preimenoval v Slovenski narodni svet (SNS) ACT. in je soustanovitelj ASK in od takrat njen clan, kot so tudi Sveti NSW, QLD, SA in VIC.
 
SNS ACT se ze vsa leta redno srecuje v  Slovenskem domu, s katerim dobro sodeluje, sledi pa slovenskemu zivlju in dogodkom v domovini in po svetu. Cilji Svetov so enaki ciljem ASK kot tudi SSK. Glavna skrb teh organizacij je narodni in politicni blagor vseh Slovencev, v domovini in po svetu. SNS ACT, ki se je rodil iz Canberskega Odbora za zascito clovekovih pravic, ima pestro in zanimivo zgodovino, ki gre nazaj v dobo osvobajanja Slovenije in jo je na tem mestu vredno zabeleziti. 
 
 

Ko se je na Kongresnem trgu v Ljubljani leta 1988 uprl slovenski narod jugoslovanstvu smo tudi Slovenci v Canberri piceli aktivno graditi samostojno Slovenijo. Tezko je trditi, da je Slovenija pricela z osvobajanjem 26. junija 1991, tako kot bi bilo nelogicno postaviti pricetek aktivnosti za samostojnost na 25. december 1990, na dan plebiscita. Morda je dolocitev tocnega datuma lahko sporna, trdimo pa, da so Slovenci v domovini postali politicno bolj pogumni po revolucionarnem pisanju Nove revije. Vendar, glavni premik se je pricel sele z aretacijo Janse, Tasica, Borstnerja in Zavrla. Sodbo Jugoslovanske armade slovenskim disidentom leta 1988 je slovenski narod sprejel kot izziv in ogrozenost slovenske svobode. Shod na Kongresnem trgu v Ljubljani zato lahko smatramo za viden pricetek slovenskega upora proti jugoslovanstvu. 

Nekateri clani Slovenskega drustva smo sicer vedno usmerjali drustvo k slovenski neodvisnosti, zato smo tudi vztrajno nasprotovali povezovanju drustva z Jugoslovansko ambasado. Nas cilj nam je bil nekaj svetega, ker smo vedno hrepeneli po samostojni in priznani Sloveniji, prej kot so to pokazali drugi rojaki. 


 

Razvoj na Kongresnem trgu v Ljubljani, v septembru 1988, je zato nekaterim clanom dal pobudo, da prepricajo Drustvo za pozitiven odziv. Izredna seja je sprejela politicen sklep. Odboru za zascito clovekovih pravic v Ljubljani je seja ponudila 10,000 dollarjev za obrambo Janeza Janse, Borstnerja in Tasica ter pozneje Zavrla. Clanstvo je v Canberri ustanovilo Odbor za zascito clovekovih pravic v Sloveniji, ki naj bi organiziral zbiranje protestnih podpisov (petitions) za predlozitev Avstralskemu parlamentu, da pozove Avstralsko vlado k diplomatskemu protestu. Isti Odbor pa naj organizira tudi protestni shod pred Avstralskim parlamentom v Canberri. Seja je povabila k sodelovanju tudi vse slovenske organizacije v Avstraliji in etnicne skupine v Canberri. Zalostno je dejstvo, da so nas slovenske organizacije ignorirale. Kljub temu je akcija uspela, predvsem z mnozicno udelezbo Hrvatov ter nekaj Madzarov in Makedoncev. 
 
 
Zbrane pred parlamentom je naslovil clan Avstralskega parlamenta in vladne stranke, Mr Jim Snow ter clan Avstralskega parlamenta in opozicije, bivsi zunanji minister, Mr Michael McKellar. Canberski odbor za zascito pravic je zbral 1,500 protestnih podpisov z zahtevo, za takojsnjo izpustitev aretiranih od Jugoslovanske armade. Podpisi so bili predlozeni Poslanski zbornici in Senatu v Avstralskem parlamentu.
 
 
 
SNS ACT in drustvo sta poslala Odboru za zascito pravic v Ljubljano 10,000 dollarjev, namenjenih za obrambo zaprtih, kot je poprej odlocila clanska seja. 
Predstavniki od Australian Foreign Affairs pa so povabili nase predstavnike na posvet, kaksno stalisce naj zavzame Avstralska vlada. Menimo, da je to bilo prvic, ko se je Avstralska vlada pricela uradno zanimati za slovensko politiko. Naravno smo si steli v cast, ko smo slisali porocilo o moralnem porazu jugoslovanske armade in izpustitvi zaprtih. In se kako si stejemo v cast, da smo vsa leta stali na braniku samostojne Slovenije, katero smo podprli z vsem srcem in vsemi mocmi, ko se je domovina osvobajala in iskala mednarodno priznanje. Canberski odbor za zascito clovekovih pravic se je pa po teh dogodkih preimenoval v SNS ACT.
 nadaljevanje: