Predsednik:
Cvetko
Falež
427 Bugden
Avenue
Fadden,
2904, ACT
Telefon:
61 2 6291 8426,
Fax:
61 2 6292 8211
Tajnica:
Marija
Osolnik
394 Bugden
Avenue
Fadden,
2904, ACT
Telefon:
61 2 6291 7899
Slovensko društvo Canberra
SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES AVSTRALSKA
SLOVENSKA
KONFERENCA
Predsednik
Cvetko
Falež
Tajnica
Jožica
Gerden
SLOVENSKI
NARODNI
SVET
VICTORIA
SVETOVNI
SLOVENSKI KONGRES
Predsednik
dr. Jože
Bernik
Tajnica
Jana
Podobnik
ARGENTINSKA
SLOVENSKA
KONFERENCA
SSK
Predsednik
Marjan
Loboda:
(Zadolzen
pri SSK
za prekomorske
dezele
tudiAvstralijo)
SLOVENIJA V SVETU Predsednik
Boštjan
Kocmur
|
V letu 1990 je Pripravljalni
odbor Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) v Ljubljani spodbujal Slovence
po vsem svetu, naj ustanovijo organizacije, ki bodo poslale v Slovenijo
delegate na Ustanovno sejo SSK. Ko smo bili vabljeni k ustanovitvi Avstralsko
slovenske konference (ASK), v Sydney 28. julija 1990, se je odzvala tudi
skupnost iz Canberre. Canberski Odbor za zascito clovekovih pravic v Sloveniji
se je v ta namen preimenoval v Slovenski narodni svet (SNS) ACT. in je
soustanovitelj ASK in od takrat njen clan, kot so tudi Sveti NSW, QLD,
SA in VIC.
SNS ACT se ze vsa leta redno srecuje
v Slovenskem domu, s katerim dobro
sodeluje, sledi pa slovenskemu zivlju in dogodkom v domovini in po svetu.
Cilji Svetov so enaki ciljem ASK kot tudi SSK. Glavna skrb teh organizacij
je narodni in politicni blagor vseh Slovencev, v domovini in po svetu.
SNS ACT, ki se je rodil iz Canberskega Odbora za zascito clovekovih pravic,
ima pestro in zanimivo zgodovino, ki gre nazaj v dobo osvobajanja Slovenije
in jo je na tem mestu vredno zabeleziti.
Ko se je na Kongresnem trgu v Ljubljani
leta 1988 uprl slovenski narod jugoslovanstvu smo tudi Slovenci v Canberri
piceli aktivno graditi samostojno Slovenijo. Tezko je trditi, da je Slovenija
pricela z osvobajanjem 26. junija 1991, tako kot bi bilo nelogicno postaviti
pricetek aktivnosti za samostojnost na 25. december 1990, na dan plebiscita.
Morda je dolocitev tocnega datuma lahko sporna, trdimo pa, da so Slovenci
v domovini postali politicno bolj pogumni po revolucionarnem pisanju Nove
revije. Vendar, glavni premik se je pricel sele z aretacijo Janse, Tasica,
Borstnerja in Zavrla. Sodbo Jugoslovanske armade slovenskim disidentom
leta 1988 je slovenski narod sprejel kot izziv in ogrozenost slovenske
svobode. Shod na Kongresnem trgu v Ljubljani zato lahko smatramo za viden
pricetek slovenskega upora proti jugoslovanstvu.
Nekateri clani Slovenskega drustva
smo sicer vedno usmerjali drustvo k slovenski neodvisnosti, zato smo tudi
vztrajno nasprotovali povezovanju drustva z Jugoslovansko ambasado. Nas
cilj nam je bil nekaj svetega, ker smo vedno hrepeneli po samostojni in
priznani Sloveniji, prej kot so to pokazali drugi rojaki.
Razvoj na Kongresnem trgu
v Ljubljani, v septembru 1988, je zato nekaterim clanom dal pobudo, da
prepricajo Drustvo za pozitiven odziv. Izredna seja je sprejela politicen
sklep. Odboru za zascito clovekovih pravic v Ljubljani je seja ponudila
10,000 dollarjev za obrambo Janeza Janse, Borstnerja in Tasica ter pozneje
Zavrla. Clanstvo je v Canberri ustanovilo Odbor za zascito clovekovih pravic
v Sloveniji, ki naj bi organiziral zbiranje protestnih podpisov (petitions)
za predlozitev Avstralskemu parlamentu, da pozove Avstralsko vlado k diplomatskemu
protestu. Isti Odbor pa naj organizira tudi protestni shod pred Avstralskim
parlamentom v Canberri. Seja je povabila k sodelovanju tudi vse slovenske
organizacije v Avstraliji in etnicne skupine v Canberri. Zalostno je dejstvo,
da so nas slovenske organizacije ignorirale. Kljub temu je akcija uspela,
predvsem z mnozicno udelezbo Hrvatov ter nekaj Madzarov in Makedoncev.
Zbrane pred parlamentom
je naslovil clan Avstralskega parlamenta in vladne stranke, Mr Jim Snow
ter clan Avstralskega parlamenta in opozicije, bivsi zunanji minister,
Mr Michael McKellar. Canberski odbor za zascito pravic je zbral 1,500 protestnih
podpisov z zahtevo, za takojsnjo izpustitev aretiranih od Jugoslovanske
armade. Podpisi so bili predlozeni Poslanski zbornici in Senatu v Avstralskem
parlamentu.
SNS ACT in drustvo sta poslala
Odboru za zascito pravic v Ljubljano 10,000 dollarjev, namenjenih za obrambo
zaprtih, kot je poprej odlocila clanska seja.
Predstavniki od Australian Foreign Affairs pa so povabili nase predstavnike
na posvet, kaksno stalisce naj zavzame Avstralska vlada. Menimo, da je
to bilo prvic, ko se je Avstralska vlada pricela uradno zanimati za slovensko
politiko. Naravno smo si steli v cast, ko smo slisali porocilo o moralnem
porazu jugoslovanske armade in izpustitvi zaprtih. In se kako si stejemo
v cast, da smo vsa leta stali na braniku samostojne Slovenije, katero smo
podprli z vsem srcem in vsemi mocmi, ko se je domovina osvobajala in iskala
mednarodno priznanje. Canberski odbor za zascito clovekovih pravic se je
pa po teh dogodkih preimenoval v SNS ACT.
nadaljevanje:
|