Pomemben del delovanja slovenskega verskega in kulturnega središča je bila šola, in z njo povezani nastopi manjših otrok in mladine. Delo učiteljic, učiteljev in sester frančiškank Brezmadežne je igralo pomembno vlogo pri ohranitvi naše slovenske identitete, skupnosti in je osnova tudi za nadaljne življenje skupnosti. 

Po maši, 4. septembra 1960, se je zacela Slovenska šola pod vodstvom Jozeta Kapušina. Prijavilo se je štirinajst otrok. Pouk je bil sprva napovedan za vsako prvo nedeljo v mesecu. Šola se je zacela v velikem navdušenju ucencev, ki so hoteli prihajati kar vsak teden. Navdušen je bil tudi ucitelj, ki je tako zacel delati nacrte za prvi otroški odrski nastop.

V juniju 1961 je prevzela šolo Anica Srnec, ki se je s presledkom enega leta pozrtvovalno posvetila ucenju slovenskega jezika in slovenskim otrokom vse do leta 1974. Pridruzila se ji je potem še Dragica Setnikar (pozneje por. Gelt), s poucevanjem folklornih plesov. Ko je Anica odpotovala na študij v Evropo, je Dragica prevzela tudi ucenje.

Ob svojem prihodu v Melbourne so sestre v prvih letih prevzele velik delez poucevanja in priprav na nastope. Otrok je bilo vedno vec, tako da jih je bilo vrsto let dovolj za dva velika razreda, tako da je bilo potrebnih vec uciteljic. 

Delo Srneceve Anice, posebno prvih šest let je bilo neprecenljive vrednosti. Predano in sistematicno je ucila otroke brati in pisati, poleg tega pa jih je pripravljala na vsakoletne nastope: za Materinski in Ocetovski dan ter za Miklavzevanje. 

Prihod sester aprila 1966 je pomenil novo obdobje tudi za Slomškovo šolo, kakor smo jo imenovali. Imele so izreden smisel za vzgojo otrok in organizacijo raznih prireditve. Poleg ucenja so v tistih prvih letih pripravile kulise in zavese za oder ter šivale kostume. Sestra Silvestra je prevzela odgovornost za te priprave in tudi izbrala igre, pesmi in razne druge prispevke za nastope. Tako so bili nastopi zanimivi in otroci so radi nastopali. Mladinska folklorna skupina pod vodstvom Dragice Setnikar je nastopala ne samo med Slovenci, temvec tudi na mednarodnih koncertih in zela veliko priznanj. Med drugim je folklorna skupina zaplesala prekmurske narodne plese v prekmurskih narodnih nošah ki jih je sešila s. Ksaverija. Obcinstvo je bilo tako navdušeno, da so predstavo ponovili. 

Glasniki in razne druge skupine so nastopale na domacem odru ob raznih prireditvah in se tudi udelezevale vse-avstralskih koncertov.

Nekateri nastopi so bili izredni. Takšno je bilo Miklavzevanje leta 1969. Prirejeno je bilo izredno lepo, z novimi zavesami, lepimi kostumi in velikim številom nastopajocih otrok. Slovensko društvo je ob tej priloznosti pripravilo nad 250 darov. Opereta Miklavz prihaja, ki je bila del programa je potem gostovala še pri Slovenskem društvu v Geelongu, v veliko zadovoljstvo mladih in starih.Zacela so se tudi srecanja mladine na drugo in cetrto nedeljo v mesecu, pod vodstvom Sonje Potocnikove. Ta srecanja so se nadaljevala vec let. Vsako leto so se srecavali mladi kasneje pa tudi stari na poletnih pocitnicah v Mt. Elizi, tradicija, ki je še danes ziva. 

Mladi so s p. Stankom odhajali na 'bushwalking' in v zadnjih letih s p. Tonetom zaceli ozivljati slovensko tradicijo hribolazništva. 

Leta 1975 je štela Slomškova šola nad 40 otrok. Ucili sta jih s. Pavla in s. Silvestra.

Dragica Gelt roj. Setnikar je ucila folklorno skupino in mlade z novimi plesi pripravljala za razlicne nastope. Lucija Srnec je bila naprošena da poucuje mladince, potem so sestre prosile Viki Mrak, naj priskoci na pomoc. Viki je vrsto let ucila folkoro v Kewju. Zatem je nekaj let vodila skupino Rozmarin Ivanka Kropich.

Folklorne plese je nekaj casa ucila tudi Majda Špacapan. Vrsta je prišla spet na Viki, ki je ucila folklorne plese tudi maturante.

Kasneje je njerna skupina Lipov cvet nastopila na vse-avstralskem mladinskem koncertu v Sydneyju in na maturantskem plesu leta 1993. Viki je zacela s poucevanjem folklore, pozneje je poucevala slovenšcino, pripravljala ucence na odrske nastope, narocala ucno gradivo.

To je bila verjetno najdaljša doba neprekinjenega vzgojno-kulturnega dela med našimi uciteljicami.

Do leta 1997 je poleg tega Viki ucila tudi maturante v drzavni šoli. Z Viki je vec let poucevala Pavlina Pahor, potem pa so se pridruzile mlade, v Avstraliji rojene uciteljice, Barbara Smrdel, Mary Petelin in zdaj ze vec let leta Veronika Smrdel.