148 / avgust 1999 
Vse bliže k promocijski akciji Slovenci na Olimpijskih igrah Sydney 2000 - 
Slovenija skupaj z avstralskimi Slovenci
 

 
  
Sydney /Glas Slo-venije, S. G.,F.A./ Vesna Nahtigal, vodja sejemskih pro-jektov pri Centru za promocijo turizma Slovenije in na novo postavljena direkto-rica Slovenske hiše v času olimpijskih iger Sydney 2000 ter prof. Vladimir Pezdirc, predstojnik Oddelka za oblikovanje pri Akademiji za likovno umetnost in direktor podjetja Qadrat De-sign iz Ljubljane, sta v Klubu Triglav predstavnikom slovenske skupnosti predstavila delovno verzijo, ki jo želita uresničiti skupaj z Olimpijskim komitejem Slovenije in z atašejem slovenske olimpijske reprezentance Sydney 2000 Alfredom Brežnikom. Z njim sta tudi obiskala razne objekte kjer naj bi  Slovenija, skupaj z avstralskimi Slovenci, pokazala svoje turistične, kulinarične, gopodarske, kulturne in druge značilnosti, pa tudi  predstavila značilnosti slovenske dediščine, in seveda ne nazadnje moderno in napredno slovensko državo, ki se bo na olimpijskih igrah identificirala predvsem s svojimi športniki. Seveda so se vsi trije udeležili tudi drugih pomem-bnih sestankov z Avstralci.
 Idejno zasnovo, organi-zacijo in izvedbo vseh promo-tivnih aktivnosti ob olimpijskih igrah Sydney 2000 je prevzel Center za promocijo turizma Slovenije - Slovenian Tourist Board. Vesna Nahtigal pa je direktorica Slovenske hiše in glavni koordinator vseh dejav-nosti.
 V nedeljo, 25. julija 1999 so bili na sestanku v pro-storih Kluba Triglav prisotni: v imenu Kluba Triglav Peter Krope, Emil Kukovec in Dominik Smuk, v imenu Slovenskega društva Sydney Ivan Koželj, Lojze Kmetič, Tanja Smrdel in Martin Danev, v imenu Verskega in kulturnega središča sv. Rafaela pater Filip Rupnik, tu so bili še Marjan Cesar ter Stanka Gregorič in Florjan Auser v imenu Glasa Slovenije in internetovega Stičišča avstralskih Slovencev.
 Vesna Nahtigal, prof. Vladimir Pezdirc in Alfred Br-ežnik so razložili zahteven in ambiciozen program, ki naj bi se mu priključili ne samo Slovenci iz Sydneya, ampak iz vse Avstralije.
 

 Alfred Brežnik je povedal, da je poslal prošnje za sponzorstvo 26 slovenskim organizacijam in društvom, pa tudi posameznikom, vendar razen od  Kluba Triglav, Slovenskega društva Sydney, Verskega in kulturnega središča sv. Rafaela, Igralske skupine (vsi iz Sydneya), ki so se prijavili za sponzorstvo, še ni dobil odgovora od nikogar. Razložil je del ambicioznega načrta z željo, da pristavijo svoj delež tudi ostali Slovenci v Avstraliji, saj je olimpijski čas trenutek, ki ga večina izmed nas živi in doživi samo enkrat in je čas združevanja in skupnih akcij.

 Vesna Nahtigal je govorila o Slovenski hiši, ki bo odprta v času olimpijskih iger in dva tedna v času paraolimpijskih iger na dvanajstem nadstropju v 99 York str. v centru Sydneya; prostori merijo 181 kvadratnih metrov. Vendar to ni vse: v pritličju jim bo na razpolago konferenčna soba, z še večjim navdušenjem pa je govorila o Slovenski gostilni, ki bo v bližini, v prostorih že obstoječe restav-racije. V času iger bo tukaj pred-stavilo slovenske kulinarične posebnosti nekaj kuharjev iz Slovenije. Tu se bodo torej pripravljale slovenske kuharske specialitete in točile slovenske alkoholne pijače.

 Simpatična in ambiciozna Vesna Nahtigal je dejala, da “nameravajo zlesti skozi hrano gostu v želodec” in s tem seveda pritegniti po-zornost na vse kar je slovenskega.

 Prof. Vladimir (kličejo ga kar Ljubo) Pezdirc pa je osve

tlil svoje delo, delo oblikovalca, aranžerja in nasploh človeka, ki bo odgovoren za zunanji izgled celostne podobe Slovenske hiše, gostilne, pa tudi za prostore slovenskih društev in verskega središča, kjer se bodo odvijala razna srečanja, nastopi kulturnih skupin in razstave. Seveda s sodelovanjem slovenskih avstral-skih folklornih skupin, pevskih zborov in s prikazom vsega pomembnega kar smo avstralski Slovenci ustvarili.
Povedal je tudi, da nameravajo v nekaterih delih Sydney Cityja postaviti informativne točke o Sloveniji, kjer bi točili zastonj Radensko, ponekod bi s sloven-skih stojnic ponujali slovenske posebnosti.

 Stanka Gregorič in Florjan Auser sta ponudila nekaj svojih idej, nekatere so bile sprejete: posredovala sta pri Frenku Vodušku, ki se je strinjal s predlogom, da dovaža meso iz svoje klavnice Vodusek Meat iz viktorijskega Cobrama za Sloven-sko gostilno. Florjan Auser se je zavzemal za celostno oblikovno podobo vsega slovenskega, ne samo v Slovenski hiši in v sydneyskih društvih, ampak tudi v slovenskih društvih po Av-straliji. Dejavnosti in dogodke v dvoranah sydneyskih Slovencev se ne sme podcenjevati. Poleg nekaj drugih idej sta ponudila seveda tudi svoj medijski delež pri razširjanju raznih informacij in obvestil.
 
 Marijan Cesar in prof. Vladimir Pezdirc sta z društve-nimi delavci razvila idejo, da se za slovensko drugo generacijo, ki  naj bi se priključila prostovoljcem 
(vsak bi imel plačano hrano in sta-novanje, dobil po eno brezplačno vstopnico za olimpijsko tek-movanje) organizira kamp s šotori (morda na zemljiščih slovenskih društev), kjer bi se mladi potomci Slovencev iz vse Avstralije med seboj spoznavali, se zabavali in s tem bi jim bila seveda tudi dana enkratna, življenska možnost prisostvovati in sodelovati pri olimpijskem dogajanju; obenem pa bi seveda morali sprejeti določene dolžnosti in dela.
 
 Do sedaj se ve da bodo v času OI Sydney 2000 v Sydneyu nastopili  Jazz club Gajo quintet, Vlado Kreslin in Renato Chicco trio. Organizator bo med doga-janji okoli Slovenske hiše in Slovenske gostilne tujcem pri-kazal tudi slovenske narodne noše, domačo obrt in druge slovenske zanimivosti.V program bodo vključeni slovenski klubi in društva ter versko središče.

 Seveda so zanekrat še vsi načrti in ideje na papirju, do uresničitve je še dolga in naporna pot, ki ne bo brez težav in končno tudi ne brez odstopanj.

In še dve zanimivosti

- Verjetno bosta prišla v Sydney v času OI Sydney 2000 slovenski predsednik Milan Kučan in najstarejši še živeči olimpionik Leon Štukelj iz Maribora, ki bi  štel takrat že skoraj 102 let.

- Center za promocijo turizma Slovenije želi v času OI pritegniti pozornost petičnih avstralskih in drugih turistov; v Evropo potuje vsako leto okoli 700.000 Avstralcev ne da bi obiskali Slovenijo, Slovenijo je lani obiskalo 3.900 Avstralcev.

webmaster