MARIJANSKA PROCESIJA - Na
prvo nedeljo v Marijinem mesecu smo se udeležili vsakoletne marijanske
procesije na CBC v mestu. Letos je naša skupnost spremljala križ in vodila
procesijo od zbirnega mesta do provizoricnega oltarja. Na zbirnem prostoru
se je zbralo lepo število slovenskih rojakov, tudi narodnih noš je bilo
več kot prejšnja leta. Letos je bil navzoč tudi apostolski nuncij iz Canberre
in je ob koncu besednega bogoslužja nagovoril vse navzoče. Pred procesijo
sta se z adelaidskim nadškofom Leonardom Faulknarjem srečala z vsako skupnostjo.
Tudi pri naši sta se zaustavila. Nadškof nas je pohvalil in rekel: "Slovenska
skupnost je majhna po številu, vendar zelo organizirana in gostoljubna,"
nato pa se je apostolski nuncij slikal z našimi narodnimi nošami in si
zapomnil ime Boletove vnukinje Anite. Zvečer smo videli na televizijskih
ekranih našo skupino, narodne noše in še posebej bandero, na katerem je
slika Marije Pomagaj. Za vse nas je bila letošnja procesija lepo doživetje
in tudi spomin na apostolskega nuncija!
MATERINSKI DAN - Na drugo
nedeljo v mesecu maju pa smo praznovali praznik naših mater. Pri maši
smo se spomnili vseh naših živih in pokojnih mater, še posebno tistih,
ki so bile in so kakorkoli povezane z našim verskim in kulturnim središčem.
Po končani maši je bil kratek kulturni program, ki ga je pripravila gospa
Stanka Sintič s sodelavci. Nastopili so s prisrčnimi recitacijami in odlomkom
iz Cankarjevega Na klancu. Vse prisotne je prizor ganil, saj ga je napisalo
resnično življenje. Po maši smo se preselil v našo dvoranico, kjer so
bile žene postrežene s kosilom na žaru in slastnimi palačinkami! Pri skrbi
in delu so bile udeležene Rosemary Poklar in Ančka Ahlin, posodo pa so
pomili pridni mladi možje in družinski očetje. Tako ni bilo treba, oziroma
nismo dovolili, da bi bile žene vsaj ta dan v kuhinji. Vsem sodelavcem
iskrena zahvala - Bog plačaj za pomoč in skrb!
POKOJNI
V noči iz nedelje na ponedeljek, 14. Maja, je v QEH umrl SLAVKO ALEX Ivančič.
Slavko se je rodil 24. aprila 1942 v Hrastovcu, v župniji sveti Miklavž
Zavrč pri Ptuju, kjer je bil ministrant. Naredil je obrtno šolo za pleskarja.
Z 18 leti si je zaželel v svet za boljšim kosom kruha in je tako leta
1961 pristal v Queenslandu. Mlad, poln idealov, je hotel videti Avstralijo
in s štirimi prijatelji so odšli na potep. Leta 1963 se je srečal z bratrancem
Štefanom na plesu v Adelaidi. Kmalu zatem je srečal dekle Olgo, po rodu
Ukrajinko, in se z njo poročil 26. decembra 1966. V zakonu so se rodile
tri hčerke. Slavko je bil zaposlen v bolnici QE 28 let, najprej je bil
prvi pleskar nazadnje pa delovodja. 1994 sta z ženo kupila delikatesno
trgovino, kjer so bili vse do leta 2000 zaposleni vsi družinski člani.
Lansko leto za božič se ni več dobro počutil in je odšel k zdravniku in
na razne preglede. Najprej so ugotovili, da ima pljučnico a kmalu zatem
zahrbtno bolezen raka, ki je zahtevala svojo žrtev. Skozi bolezen se je
v trpljenju in preizkušnji pripravljan na veliki trenutek srečanja s Stvarnikom.Vedno
je želel duhovnika, par dni pred smrtjo prejel zakrament umirajočih in
se tako pripravljen srečal z Bogom.Pokojni
Slavko Alex je bil vsem rojakom v Adelaidi dobro znan, z vsemi je bil
prijatelj in vsakemu je rad pomagal. Tudi ko smo v Adelaidi gradili slovensko
cerkev je veliko pomagal. Vsa pleskarska dela pri cerkvi, hiši in dvoranici
je napravil zastonj in tudi ves materijal je poklonil. Posebno težavno
je bilo pleskanje oltarnega ogrodja, prižnice in ostalih metalnih ornamentov,
ko je bilo treba ne samo pleskati, temveč pleskane predmete dajati tudi
v peč, da je barva trajna. Kako je bil Slavko priljubljen, so pokazali
rojaki in prijatelji pri udeležbi rožnega venca 18. in 19. maja pri maši
zadušnici v naši cerkvi. V cerkvi se je v imenu skupnosti in svojcev poslovil
od Slavkota dolgoletni predsednik našega verskega središča Danilo Kresevič.
Slavko pa je našel svoj zadnji zemeljski dom na pokopališču Centenniel
Park. Naj mu bo Bog bogat plačnik za vse dobro kar je naredil za svojo
družino in našo slovensko versko skupnost svete Družine!
Osemnajstega maja je v zgodnjih jutranjih urah po kratki zahrbtni bolezni
umrl v QEH MARIJAN (MARINO) LIKAR. Pokojni se je rodil 31. oktobra 1932
v Trstu.V težkih predvojnih in povojnih razmerah je obiskoval osnovno
šolo v Ilirski Bistrici, v Ljubljani pa se je izučil za mesarja. Dvaindvajset
let star je želel kot mnogi mladi fantje na Primorskem za boljšim kruhom
in je oktobra 1954 prišel v Avstralijo. Vsa leta je bil zaposlen v tovarni
avtomobilov v Adelaidi. Petnajstega aprila 1961 se je poročil s Pavlo
Valenčič. V zakonu so se jima rodili trije otroci, od katerih se je sin
Marijan pred dvema leta smrtno ponesrečil. Maša zadušnica je bila v četrtek,
24. maja, v mrliški kapelici na Centenniel Parku, kjer je bil upepeljen.
Naj počiva v miru božjem in Bog mu naj bo milostljiv sodnik! Obema družinama,
ženi Olgi Ivančič in hčerkam Olgi, Marici in Juliji z dužinami, bratom
in sestram v Sloveniji in ostalim sorodnikom, Pavli Likar in otrokoma
Silviji in Ediju z družinami, bratoma Štelio in Viktorju v Sloveniji in
sorodnikom izrekamo globoko sožalje.
p. Janez
|