Pri Glasu Slovenije ni
"letečih" novinarjev in
fotoreporterjev
Pred dnevi me je poklical nekdo iz Melbourna in mi
očital, da so v Glasu Slovenije samo novice iz
Sydneya oziroma NSW. "You can have it in NSW!" mi je
zabrusil po angleško in spustil slušalko.
Če prelistamo nekaj številk Glasa
Slovenije, lahko ugotovimo, da tudi Melbournčani niso
tako zapostavljeni: pred kratkim smo predstavili Sonio
Leber, Jožico in Paula Paddle, družino Telièevih
(mama je v Domu poèitka Matere Romane), ki je v
sorodstvu s slikarjem Gasparijem, sestavek Marthe Magajna o
gostovanju Igralske družine v Melbournu, dotaknili smo se
obletnice slovenske cerkvice, ob naši peti obletnici
smo posvetili skoraj dve strani foto-reportaže dogajanjem v
Melbournu, predstavili smo pomembnega arhitekta Toma
Kovača, še prej likovno razstavo v Elthamu
"Expression of togetherness", udeležili smo se pogreba patra
Bazilija in objavili kar dve prilogi s številnimi
fotografijami itd.itd.
Žal, v Melbournu nimamo svojega reporterja in
fotografa, zato leži "glavni greh" da ni od tam veè
novic na melbournških Slovencih samih!
V znamenju zahodnoavstralske
prestolnice
Uredništvo Glasa Slovenije
obiskalo Perth
Moderno mesto Perth se mogoèno dviga nad reko
Swan in zgodovinskim mestom Fremantle, kjer je 2. maja 1829
dvignil angleško zastavo kapitan Charles
Fremantle.Takoj za tem je priplul na to obmoèje
kapetan Stirling, ki je poveljeval ladji Parmelia in s seboj
pripeljal nekaj Angležev, ki so 12. avgusta 1829 v bližini
"town halla" postavili temelje današnjega Pertha. Ker
se je kmalu zaèutilo pomanjkanje delovni sile, so
Angleži med leti 1850 in 1868 poslali na ta prostor veliko
število kaznjencev.
Sicer pa je prišlo do prvega odkritja zahodne
Avstralije že veliko prej - leta 1616 je holandski
pomoršèak Dirk Hartog pristal na Shark Bayu.
Južno od tod pa je leta 1618 odkril obalo Von Edels, leta
1619 je pristal na skalnatih otokih v bližini Geraldtona
Frederick Houtman ter jih poimenoval Abrolhos.
O Perhu obstajajo razlièni psevdonimi: za
vesoljca Johna Glenna je "City of Lights", kapitan zmagovite
posadke na tekmovanju jadrnic American Cup Dennis Connor pa
je imel za Perth posebno zanimiv vzdevnik "most isolated
city in the world".
Èeprav imajo nekateri Perth tudi za "most
friendly city", je na mene osebno deloval kot od odstalega
sveta odmaknjeno mesto. Nekje sem brala, da je v Zahodni
Avstraliji oziroma v Perthu veliko samomorov med mladimi.
No, ljudje kljub vsemu živijo tako kot ljudje v vseh drugih
mestih po svetu in najdejo zase zabavo; nekateri jadrajo po
reki Swan, drugi se podajo na piknik v Darling Ranges ali pa
obišèejo kakšno vinsko klet ter druge
zanimive kraje v okolici.
Posebej živahno je bilo v èasu našega
obiska v Freemantlu, kakor da bi se vsi Perthèani
pre-selili sem. Brnenje motornih koles in avtomobilov vzdolž
ulic ob katerih se z obeh strani vrstijo trgovine, zgovorno
prièa o življenskem temperamentu tega kraja. Veliko
je restavracij z dobro hrano, odlikujejo se tiste s svežo
morsko hrano. Posebej je bil zanimiv obisk na trgu -
marketu, tako svežega sadja in zelenjave v Sydneyu nismo
vajeni; in kakšne jagode, njihova izredna velikost in
barva sta kar vabila sadja laène. Ja, tudi
peèene kostanje smo našli na tem trgu in mladi
prodajalec je celo vedel za Slovenijo. Poleg tega smo si
ogledali še trgovine z aboriginskimi umetninami, z
barvnimi opali in pa zlatnine iz Kalgoorliea in seveda
še veliko drugih
zanimivih reči.
Tudi obisk v Slovenskem klubu, ki ima izredno lepo
dvoranico je bil ob proslavljanju njihove 20-letnice posebno
doživetje. Seveda pa je bil vrhunec našega tridnevnega
bivanja v Perthu obisk v Gomboc galeriji. Veè o tem v
tej številki. V nedeljo, pred odhodom nazaj v Sydney pa
smo na domu obiskali še Lojzeta Kossija, bivšega
urednika "Lojzetovega konjička".
Èe bi hotela biti na koncu malce
kritièna do perthskih Slovencev, bi morala, resnici
na ljubo zapisati, da nas je presenetilo kako malo dajo na
pisano slovensko besedo in kako malo veèino zanima
kaj se dogaja v Sloveniji.
Obletnice naših verskih
središč
Vsa tri slovenska verska središèa ta
èas obhajajo visoke obletnice. Zrasla so iz
požrtvovalnosti tistih naših patrov, ki so jih gradili
in tistih, ki jih še danes vzdržujejo. Bila so, so
še in upajmo, da bodo tudi v prihodnje temelj vere,
slovenskega jezika in kulture. Mislim, da našim patrom
nismo dovolj hvaležni za vse njihovo delo, saj se je prav v
naših verskih središèih (pred leti tudi s
pomoèjo sester) odvijala najžlahtnejša slovenska
kulturna dejavnost. Nekdo mi je nekoè dejal:
"Èe ne bi bilo naših duhovnikov tudi
marsikaterega slovenskega društva v Avstraliji ne bi
bilo!" Letošnje obletnice so njihov in naš
praznik. Zato praznujmo vsi skupaj in zaželimo našim
patrom predvsem veliko zdravja in zadovoljstva med nami.
Skušajmo jim pomagati kolikor je v naših
moèeh, predvsem patru Valerijanu, ki je služil
sydneyski slovenski skupnosti tako dolga leta.
Vaša Stanka
