Poštni naslov - postal address:
PO Box 197 KEW VIC 3101, Australia
Tel.: 03 9853 7787
International Phone: + 61 3 9853 7787

p. Simon Peter Berlec OFM, voditelj misijona
p. David Šrumpf OFM

Arhiv dogodkov 2019

Arhiv dogodkov 2018Arhiv dogodkov 2017Arhiv dogodkov 2016Arhiv dogodkov 2015Arhiv dogodkov 2014Arhiv oznanil 2015Arhiv oznanil 2016Arhiv oznanil 2017Arhiv oznanil 2018Arhiv oznanil 2019

Arhiv oznanil 2020

NOVI NASLOVI!

NOVI NASLOV MISIJONA: slomission.melbourne@gmail.com

NOVI E-MAIL ZA REVIJO MISLI: slomission.misli@gmail.com

NASLOV P. Simona Petra Berleca: E-mail: p.simonpeter@gmail.com
Mobile: 0455 444 912

 

KEW – OZNANILA

9. AVGUST 2020   
19. NEDELJA MED LETOM

M A Š N I   N A M E N I :

KEW ob 10. uri: za + FRANCA FEKONJA, + mamo TEREZIJO ter vse + FEKONJA in + KEŽMAHOVE (Rezika Fekonja z družino);
SPOMINI: za + starše ALOJZA in MARIJO ISKRA (Jadranka Rutar z družino); za + ŠTEFANA SRNECA, 2. obl. (žena Lucija z družino); za vse + BOLE, BLAŠKO in ŠINKOVEC (Ivan in Lidia Bole z družino); za +ega FRANKA BIRSA (žena Milena z družino); v priprošnjo za zdravje (Anita Pleško z družino).  

Prvo berilo: Bog povabi Elija na svojo sveto goro
Odpev: POKAŽI NAM, GOSPOD, SVOJO DOBROTO!
Drugo berilo: Velikodušnost do bratov

Evangelij: Jezus vabi Petra k sebi

ŽALcerkev v Kewju ostaja do nadaljnjega še vedno zaprta. Verjamem, da Vam ni lahko od doma nemočno spremljati dogajanja in da bi radi prišli k sv. maši v Kew, vendar Vas naprošam, da skušate razumeti in sprejeti dejstvo, da bomo še naprej ostali povezani v oddaljeni bližini, v molitvi in z mislijo drug na drugega.

V soboto, 15. avgusta bomo obhajali slovesni praznik Marijinega vnebovzetja, ki spada med najstarejše Marijine praznike. Je eden največjih krščanskih praznikov in so ga slavili že v zgodnjih apostolskih časih. Na ta dan se kristjani spominjamo, da je bila Devica Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa. Med kristjani je od najstarejših časov vladalo prepričanje, da Marija ob koncu svojega življenja ni umrla, temveč samo “zaspala” ter bila potem z dušo in s telesom vzeta k Jezusu, svojemu sinu.

Franc Sodja, duhovnik in pisatelj, je ob današnjem prazniku zapisal: »Današnji praznik je praznik tolažbe in poguma. Marija je do zmagoslavja šla prek Kalvarije. Tudi mi moramo imeti pogum živeti, pa tudi pogum umreti … Če sem Marijin otrok, potem moram biti najsrečnejši človek na svetu, ker stopam naproti cilju, ki ga je Marija že dosegla. Na pragu večnosti me čaka moja Mati Marija.«
Marija je bila naša sopotnica, spremljevalka, naša priprošnjica in tolažnica v zgodovini. Mariji se želimo zahvaliti za njeno brezmejno skrb in materinsko varstvo. Naša hvaležnost je istočasno tudi naša velika prošnja in želja, da bi še najprej hodili pod njenim varstvom po poti žive vere, svetlega upanja in požrtvovalne ljubezni.

Obnovitev izročitve Materi Božji

Odkar je Slovenija samostojna država na praznik Vnebovzete obnavljamo svojo izročitev Materi Božji s posebno molitvijo ali preprosto z molitvijo »O Gospa moja«. Tudi mi v Avstraliji bomo izročitev Mariji obnovili, tokrat kar doma. Marijo bomo prosili za pomoč, da bomo v zasebnem in javnem življenju spoštovali moralna načela ter načela pravičnosti, resnice, poštenosti, medsebojnega spoštovanja in osebnega dostojanstva. Upokojeni koprski škof Metod Pirih pa je poudaril: »Izročitev Mariji ima svojo vrednost in pomen le, če si v vsakdanjem življenju prizadevamo, da bi živeli in uresničevali tisto, kar smo z besedami obljubili in izpovedali.«

O Gospa moja, o Mati moja,
tebi se vsega darujem;
in da se ti vdanega skažem,
ti danes posvetim:
svoje oči, svoja ušesa, svoja usta, svoje srce, sebe popolnoma vsega. Ker sem torej tvoj, o dobra Mati, varuj me, brani me kakor svojo last in posest. Amen.

16. avgust – sv. ROK. Svetniku se priporočamo zoper razne nalezljive bolezni, proti bolečinam v nogah, kolenih, proti oteklinam, proti steklini in živinski kugi. Kot zavetnika ga časte zdravniki (predvsem kirurgi), lekarnarji, kmetje, jetniki, grobarji in drugi.

VAŠI DAROVI: darovi v kuverticah 330 $. Hvala za vašo podporo.

 

SBS Radio
p. Simon Peter Berlec o prvih mesecih v Avstraliji

p. Simon Peter Berlec je prispel v Avstralijo v marcu letos. Pogovarjali smo se o prvih mesecih med slovensko skupnostjo v Melbournu in kako je preživel čas koronavirusa, ki te dni se ponovno pojavlja v Viktoriji.

 

Lepo pozdravljeni, dragi in spoštovani prijatelji ter dobrotniki slovenskega misijona v Kew!

Danes se Vam drugič oglašam kot novi voditelj slovenskega misijona v Kew. Dober teden nas loči do našega žegnanja ob obhajanju zavetnikov (sv. Cirila in Metoda)  prve slovenske cerkve v Avstraliji, posvečene pred 52 leti. ŽAL bomo letošnjo slovesnost preživljali v oddaljeni bližini, v mislih drug na drugega, pa vendar močno povezani v molitvi. Ta mali, nevidni sovražnik, ki je obrnil svet na glavo nas še vedno spremlja. Zaradi novih primerov okužb, so v Viktoriji prepovedi še vedno prisotne.

Pri javnem zbiranju pri bogoslužju v cerkvi je dovoljeno le do 10 oz. 20 ljudi. Ni dobro, da bi se človek prepustil obupu ali malodušju. Res je, da so se strah pred boleznijo ter materialne in duševne stiske zarezale v našo družbo in vsakega posameznika. Strah pred prihodnostjo hromi našo vero, upanje in zaupanje. Osamljeni oskrbovanci po domovih starejših hrepenijo po socialnih stikih, ki so jim jih trenutno skoraj popolnoma preprečili. Morda smo šele zdaj začutili, kaj pomeni človeška bližina. Kaj pomeni druženje ob kavici in sproščen klepet. Zdi se, da so se celo mladi naveličali svojih »vsemogočnih« tehničnih pripomočkov in bi raje malo poklepetali z vrstniki – brez pametnih telefonov v rokah.

V tem času, ko se nam ni dovoljeno skupinsko srečevati, mi je uspelo obiskati kar lepo število ljudi. S tem bi rad nadaljeval tudi v bodoče. Seveda k nikomur ne morem priti na silo, vesel pa bom vsakega, ki mi bo to dovolil in omogočil. K nobenemu ne pridem pospravljati in tudi ne gledati kako ima kdo urejeno, ker ima vsakdo svobodno voljo, da ima tako kot si želi in se dobro v tistem počuti. Ne želim si nobene postrežbe ali sterilnosti. Zadostuje kozarec vode. Želim pa si Vaše odprtosti, poslušati Vaše zgodbe … pomeni, da sem najbolj vesel, da ob mojem prihodu (obisku) sedite poleg mene in me NE strežete. Dejstvo, da ste oddaljeni ali, da pater nima časa, ali …. je samo Vaš izgovor. Prosim, da to pisanje vzamete v vsej moji dobrohotnosti. Res se nobenemu ne želim vsiljevati, podajam pa možnost, da pridem jaz do Vas in Vam prinesem Jezusa (vas obhajam). Sedaj je poteza na Vas, ne na meni. Pokličite 0455 444 912 (moja mobilna številka), da se dogovorimo za termin in nikar ne recite: »Pridite kadar koli, vedno ste dobrodošli.«

V tem pismu Vas želim obvestiti o dogodkih, ki so pred nami, in Vas vabim k našemu skupnemu bogoslužju in praznovanjem. Vsa obvestila so le informativne narave in bodo veljala, če bodo prepovedi preklicane. Napisana so torej za primer, da bo stanje, ki je trenutno v našem okolju, boljše. V tem času ostanimo povezani v molitvi in duhu in upoštevajmo, predvsem pa se skušajmo držati, kar nam bodo svetovali.

ŽEGNANJE v čast zavetnikoma naše cerkve, svetima bratoma Cirilu in Metodu, bo prav na njun praznik, v nedeljo, 5. julija 2020. Po slovesni sv. maši bomo zapeli zahvalno pesem Bogu za vse milosti, ki jih prejemamo v našem svetišču.

23. obletnica smrti p. BAZILIJA bo v nedeljo, 26. julija 2020, ob 10. uri. Prav je, da se ga v veliki hvaležnosti spomnimo zaradi vsega, kar je za avstralske Slovence naredil v letih svoje življenjske poti med vami. Na tem mestu bi se rad zahvalil tudi članicam Društva sv. Eme, ki vsak mesec zanj in za pokojne članice darujejo sv. mašo.

V soboto, 27. julija 2020, bo minilo že šest let od smrti p. Janeza Tretjaka. V sredo, 12. avgusta 2020, pa 35 let od smrti p. Filipa Inocenca Ferjana. Vseh se pri sv. mašah s hvaležnostjo spominjamo.

Prav lepo je in res hvalevredno, da darujemo za svete maše za svoje pokojne starše, sorodnike, prijatelje in dobrotnike. Poleg naših molitev je darovanje svete maše največ, kar lahko naredimo zanje.

V soboto, 15. avgusta 2020, ob 10. uri bomo praznovali MARIJINO VNEBOVZETJE, veliki šmaren. Lepo vabljeni k temu največjemu Marijinemu prazniku, kjer se bomo tudi mi pridružili obnovitvi posvetitve slovenskega naroda Materi Božji.

Praznovanje OČETOVSKEGA DNE, bomo imeli teden dni pred samim praznikom v nedeljo, 30. avgusta 2020.

ZAKONSKE JUBILEJE (10, 15, 20, 25, 30, 35, 40, 45, 50, 55, 60 …) in obletnico blagoslovitve cerkve, bomo praznovali v nedeljo, 18. oktobra 2020, ob 10. uri. Prosim, če lahko sporočite kdo praznuje in ne recite: »Saj ni potrebno!« ali pa »Midva ne praznujeva.« Verjemite, PRAZNOVATI JE POTREBNO, ker je človek tudi bitje, ki praznuje.

V novembru se bomo ponovno zbrali pri molitvi za rajne.

 

V Geelongu in St Albansu v juliju in avgustu NE bo sv. maše. Za naprej pa boste obveščeni!!!

BOG Vam povrni za vso Vašo dobroto. Hvaležnost gre vedno Vam, najinim dobrotnikom in sodelavcem! Vseh se spominjava pri molitvi in pri sv. maši. Vesela sva rednih ali vsaj občasnih srečanj z Vami. Naj blagoslov dobrega in ljubečega Boga, na mogočno priprošnjo Matere Božje, pride in se razlije na vse Vaše domove in Vaše domače.

VSE DOBRO!

p. Simon Peter Berlec in p. David Šrumpf                                      

 

Pismo v pdf formatu

Dragi prijatelji,
končno Vas lahko pozdravimo iz domovine po tej poti!

V četrtek, 14. maja 2020, se je oglasil pri nas v Kamniku g. Florjan Auser, ki se je pred kratkim vrnil v Slovenijo.
Marija in pater Ciril sva sedaj v frančiškanskem samostanu v Kamniku, kjer se kar hitro navajava na pomladno Slovenijo.  Prišla sva med gostoljubne ljudi, kakor sva tudi odšla od čudovitih in dobrih ljudi, prijateljev.

V začetku maja je po ladji v Koper prispela najina prtljaga, tako sva sedaj poleg drugega dela zaposlena tudi z dokončno vselitvijo v prostore, ki smo jih v tem času tudi nekoliko prenovili.

Revijo Misli smo prebrali na internetu, saj je vsa pošta zastala že v začetku marca, tako, da na tiskani zadnji dve številki Misli težko čakamo. Obljubimo, da se bolj obširno oglasimo v prihodnji številki. Čestitke pa seveda novemu glavnemu in tehničnemu uredniku – p. Simonu Petru in p. Davidu Šrumpfu ter vsem starim in novim sodelavcem.

Tudi v Sloveniji so, tako kot povsod po svetu, omejitve zaradi pandemije corona virusa Covid-19. Te se sedaj že sproščajo in verjetno vsi upamo, vsak na svojem koncu sveta, da se bomo lahko kmalu srečevali brez mask. In da bomo lahko kmalu tudi potovali. Zgleda pa, da bo vzelo še kar nekaj časa, da nam bo omogočeno srečanje tu ali Down Under. Če pridete v Slovenijo, se gotovo oglasite. V samostanu imamo kar nekaj prostora in bomo z veseljem sprejeli dobre ljudi.



Prisrčno Vas pozdravljamo z našega srečanja v Kamniku.
Bog živi!
pater Ciril, pater Lavrencij Anžel, Marija Anžič, Florjan Auser

 

Covid-19 v Kew

 

Nadškof Stanislav Zore:
Letošnjo veliko noč praznujmo doma, kot družina in kot domača Cerkev

Velika noč 2020

Veliki teden je pred nami: teden globoke hvaležnosti, da je Bog s tolikšno ljubeznijo trpel za nas. Naj bo priložnost za razmišljanje o Njegovi neskončni ljubezni do nas. Doma se pogovorimo, kako bomo obhajali veliki teden v družini, obnovimo postne sklepe glede molitve, odpovedi in dobrih del.

Preberemo besedilo bogoslužja za posamezne dni in ugotovimo, kaj potrebujemo za praznovanje: križ, oljčne vejice, cvetje, sveče, primeren prt itd. Vse položimo na posebno mesto, da bo pri rokah, ko bomo potrebovali. Tudi Judje, še danes, obhajajo pasho v družini, naj bo tudi naša letošnja pasha v družini. Prve tri dni velikega tedna se lahko (zvečer) zberemo ob križu. Osredotočimo se na Jezusov križev pot: v ponedeljek 9. postaja, v torek 10., v sredo 11.

 

Velika noč v Kew

Velika sobota v Kew

Pater Simon Peter in pater David Šrumpf opravljata vse velikonočne obrede v žal prazni
cerkvi sv Cirila in Metoda v Kew

Veliki petek v Kew

Veliki četrtek v Kew

Pater Ciril Božič in
Marija Anžič,
sta se poslovila

Pater Ciril Božič in Marija Anžič sta danes 6. marca 2020,
odpotovala v Slovenijo na nove delovne dolžnosti.
Srečno!
Na letališče v Melbournu sta ju pospremila pater Simon Peter in pater David Šrumpf

 

Srečanja slovesa v Kew

Srečanje z nadškofom Melbourna


Avstralski bratje frančiškani so se prišli poslovit od patra Cirila in Marije ter pozdravit patra Simona Petra, 29.2. 2020, 28. 2. 2020

Pater Simon Peter Berlec se je kot novi predstojnik
Misijona sv Cirila in Metoda v Kew predstavil slovenski skupnosti!

Spoštovani in dragi pater Simon Peter!
V imenu našega občestva, ki se zbira in duhovno raste v tej naši lepi cerkvi svetih bratov Cirila in Metoda,  Vam izrekam iskreno dobrodošlico.
Poglejte, kakšen napis sta danes razgrnila naša zavetnika, sveta brata Ciril in Metod:
Dobrodošel, pater Simon Peter!
Zelo smo veseli in hvaležni, da ste se odločili in prišli med nas. Pozdravljeni!
Prejšnjo nedeljo smo se zahvalili in poslovili od našega patra Cirila in misijonarke Marije, ki sta med nami in z nami oblikovala čas od konca avgusta 2001 (dva tisoč ena) do danes. Danes ste skupaj z njima in z nami pristopili k oltarju, da boste darovali Jezusovo in našo daritev.
Želimo Vam, da se boste med nami vedno počutili domače in boste z nami in med nami vsaj tako dolgo, kot pater Ciril in Marija – polnoletnih 18 (osemnajst) let!
Med nas ste prispeli pretekli četrtek. V petek ste že sodelovali pri pogrebni maši. Vesel sem, da ste bili včeraj z nami, ko je pater Ciril krstil našo Ariano Eleno. Povedal je, da je bil to njegov 240 (dvesto štirideseti) krst. Danes ste med nami kot naš novi duhovni pastir. Želim Vam, da bi vedno čutili, da ste dobrodošli in potrebni v naši slovenski skupnosti v Viktoriji.
Pozdravljeni, dobrodošli in Bog živi!
Cvetlice, ki Vam jih izročamo v znamenje pozdrava in dobrodošlice, so prave avtohtone avstralske rastline.
Vemo, da imate radi rože, zato sprejmite te sadike, ki jih boste posadili v vrtu; naj se razrasejo v pravi avstralski vrt in bodo Vas in nas spominjale, da smo povezani med seboj. Hvala!

V Melbourne prispel novi
predstojnik Misijona Kew,
pater Simon Peter Berlec OFM

Pater Ciril Božič, pater Simon Peter Berlec, pater David Šrumf, pater Darko Žnidaršič v svetišču sv Cirila in Metoda Kew.


V Melbourne je 20.februarja 2020, prispel novi predstojnik Misijona sv. Cirila in Metoda Kew, pater Simon Peter Berlec OFM.

Na letališču Tulamarine so ga pričakali bratje, pater Ciril Božič OFM OAM, pater Darko Žnidaršič OFM in pater David Šrumpf OFM


V Kew pa je patra Simona pričakala s šopkom še laična misijonarka Marija Anžič.

 

Maša slovesa p. Cirila A. Božiča OFM, OAM
in misijonarke Marije Anžič
Kew Vic, 16. februar 2020

 

V nedeljo 16. februarja je bilo v Kew slovesno – a s težavo bi napisal, da smo praznovali. Pri maši v cerkvi in pri kosilu v dvorani smo se namreč poslovili od voditelja slovenskega misijona v Melbournu, patra Cirila Božiča, in naše pastoralne sodelavke, misijonarke Marije Anžič. Kljub temu, da smo se trudili v ospredje postavljati hvaležnost Bogu in njima za njuno nesebično služenje Slovenski skupnosti v Melbournu in širom Avstralije zadnjih osemnajst let in pol, smo vedeli, da je prišel čas, ko jima moramo reči tudi »zbogom«.

P. Ciril in Marija sta se junija 2017 odločila, da zaključita svoje delovanje v Avstraliji in se vrneta v Slovenijo. Ker je naš provincial p. Marjan Čuden ob vizitaciji prosil, da naj tisti, ki bi se želel vrniti v Slovenijo, to pove dve leti prej, da lahko najdejo zamenjavo in da se tisti, ki bi ga zamenjal lahko pripravil na svoje novo poslanstvo, bi se naj ta zamenjavi izvršila julija ali avgusta 2019. V Sloveniji se je bil pripravljan podati v Avstralijo p. Simon Peter Berlec, ki je bil takrat član vodstva province (definitor), gvardijan samostana na Sveti Gori pri Gorici ter rektor tamkajšnjega romarskega svetišča.

Ker pa se je pridobitev vize in prihod p. Simona Petra nekoliko zavlekel, je provincial p. Marjan prosil p. Cirila, da ostane v Kew do njegovega prihoda in nato po vrnitvi v Slovenijo prevzame vodstvo samostana v Kamniku in Nazarjah. P. Ciril je ustregel p. provincialu in pričelo se je nekoliko mučno in negotovo čakanje, da je p. Simon Peter konec januarja 2020 dobil avstralsko delovno vizo.

V začetku 2019 se je oblikovala skupina članov pastoralnega sveta ob vodstvu Aleksandra Slavca in Veronike Smrdel in ob sodelovanju p. Davida, da bi pripravili slovo naše skupnosti od Marije in p. Cirila. Ob odložitvi njunega odhoda so bile takrat priprave pripeljane do te točke, da se lahko zaključijo takoj, ko bo znan prihod p. Simona Petra. Dva kratka tedna, ki sta bila na razpolago, sta nam omogočila, da smo pripravili slovo, ki je bilo pripravljeno in prisrčno. Vedeli smo, da nobeno slovo, nobena beseda ali govor in nobeno darilo ne more niti približno odtehtati njunega delovanja in žrtvovanja v Avstraliji.



Slovesno mašo ob slovesu je vodil bivši melbournski nadškof Denis Hart ob somaševanju p. Cirila, bivšega generalnega vikarja melbournske nadškofija Grega Benneta, avstralskega frančiškana iz Box Hilla p. Boba Matthewsa in p. Davida.
Nekateri povabljeni gostje se zaradi kratke najave niso mogli odzvati, nekateri so bili »overseas«. Seznam gostov je bil sledeč:

Invited Guests that were present:
Archbishop Emeritus Monsignor Denis J. Hart
Monsignor Greg Bennet, Vicar General Emeritus
Fr. Bob Matthews, Franciscan from Box Hill
His Excellency Jurij Rifelj, Ambassador of Republic of Slovenia to Australia
Reverend Dave Thompson and wife, Senior Police Chaplain, Victoria Police
Mr. Francis Moore and wife, Executive Director Administration Emeritus, Archdiocese of Melbourne
Mrs Brenda Hubber and husband, Secretary of Episcopal Vicar for Migrants and Refugees Emeritus, Archdiocese of Melbourne.
Mr. Florjan Auser, editor and webmaster of Stičišče – Glas Slovenije Web site.

Invited Guests that sent apologies:
Archbishop Peter A. Comensoli, Archbishop of Melburne
Fr. Phillip Miscamble, Provincial of Australian Franciscans
Fr. Paul Smith, Provincial of Australian Franciscans Emeritus
Most Reverend Mark Edwards, Auxiliary Bishop of Melbourne
Reverend Jim Jung, Senior Police Chaplain, Victoria Police
Pater Darko, Head of Slovenian Mission in Sydney
Eddy Kontelj, Honorary Consul of Republic of Slovenia to Victoria
Mr. Nick Krajc from Sydney, friend of Fr. Ciril and Marija
Mr. Fredi Brežnik, Honorary Consul of Republic of Slovenia to NSW and Victoria emeritus, friend of Fr. Ciril and Marija
Mr. Dimitrij Lajovic from Sydney, friend of Fr. Ciril and Marija

Ker je bil to nedeljo tudi pričetek pouka v Slomškovi slovenski šoli, so v vstopni procesiji otroci oblečeni v slovenske narodne noše prinesli nageljne in rožmarinove vejice in jih vstavili v vazo pred oltarjem. Ravnateljica Veronika Smrdel je ob tem povedala v angleščini in slovenščini:
Good morning and Welcome!



Today is the beginning of the school year for our children in Slomskova Slovenska Šola. Instead of bringing their school bags we start this mass with the children bringing to the altar a red carnation. The Slovenian red carnation, a symbol of love and deep affection. The carnation representing us – the individual members of this community, today gathering together and bringing to the altar our thanks and gratitude to Our Lord and Our Blessed Mother Mary for all we have shared together in the last eighteen years and a half under the care and guidance of Pater Ciril and Marija. So as you watch the children place their carnation in the vase, reflect on the thanks and gratitude you bring to the altar today and watch as the individual carnations come together to form a posy of flowers  - our community thanks, appreciation and gratitude for the blessing of Pater Ciril and Marija in our lives and the life of service they have shared with us the Slovenian community here in Melbourne.

Danes je za učence Slomškove slovenske šole začetek šolskega leta. Namesto torb, bodo otroci prinesli pred oltar rdeče nageljne. Rdeči slovenski nagelj je simbol ljubezni in vdanosti. Nagelj ponazarja nas, posamezne člane te naše skupnosti, ki smo se danes zbrali, da na oltar položimo zahvalo našemu Gospodu in Nebeški Materi Mariji za vse, česar smo bili deležni zadnjih osemnajst let in pol po rokah patra Cirila in Marije. Ko boste opazovali kako otroci vstavljajo v vazo nageljne, poživite hvaležnost in spoštovanje, ki ju danes prinašate na oltar; kot bodo nageljni oblikovali šopek, naj bo ta šopek znamenje spoštovanja in hvaležnosti Bogu za blagoslov, ki nam ga je poslal v patru Cirilu in Mariji in v hvaležnosti njima za vse, s čimer sta tako globoko zaznamovala življenje slovenske skupnosti v Melbournu.

Kot uvod v mašo pa je p. David povedal:

Dragi bratje in sestre,
prav lepo vsi pozdravljani! Ampak dovolite, da danes najprej pozdravim in izrečem dobrodošlico bivšemu melbournskemu nadškofu in našim posebnim gostom.

As we are gathered today in the spirit of gratitude for eighteen and a half years of dedicated service to this community, and even broader, to the church of Melbourne and of Australia, of Father Ciril and our pastoral associate, missionary Marija, I would like to welcome all of you, who came to celebrate, all the special guests and especially your grace, archbishop Denis Hart, not only Fr. Ciril’s and our former boss, but also Fr. Ciril’s and Marija’s good friend. (You know, bishops and archbishops are not just dignitaries, they can also be good friends.) This is also true for archbishop’s vicar general Monsignor Greg Bennet, so we are happy, monsignor Greg, that you can be with us today. And as the representative of the former friary in Box Hill, where Father Ciril spent some time studying years ago, we are happy that Fr. Bob Matthews is with us today. Fr. Bob, you actually represent today the Australian Franciscans. I’m sure provincial Fr. Philip and former provincaial Fr. Paul said farewell to Fr. Ciril and Maria few Sundays ago, when they were here. And, of sure, Chris and myself – we are the inventory of the church.

So, WELCOME, DEAR ARCHBISHOP, DEAR PRIESTS AND OUR SPECIAL GUESTS.

I used the word CELEBRATE, that Aleksander and Veronika were using for this event when we were preparing it. Initially I really didn’t think, this is an appropriate word. My fillings and the fillings of, I believe, everybody here, wouldn’t lead us to joyfully celebrate the occasion. We are sad – but, on the other hand, this sadness can lead us or does lead us to selfishness – or even, it might come from our selfishness. So instead of being just sad, let us celebrate in the spirit of gratitude, thanking DEAR GOD for their good eighteen years in Kew – for Fr. Ciril plus 10 years before in Sydney – and sincerely thanking THEM, MARIJA AND FR. CIRIL for all they did for us, for the community, for individuals, and – especially thru our Misli magazine – to the Slovenian community of Australia. So Archbishop will offer this mass in thanksgiving in the name of our community.



To sveto mašo bomo zato danes darovali: NADŠKOF DENIS HART: V zahvalo za delovanje patra Cirila in pastoralne sodelavke misijonarke Marije Anžič v Avstraliji (slovenska skupnost);


P. CIRIL: V zahvalo ter za žive in pokojne člane slovenskega občestva (pater Ciril in Marija). Sledijo še drugi nameni kot spomini…

Uvod in homilija nadškofa Denisa Harta:
INTRODUCTION:

Dear Brothers and Sisters, I am deeply honoured to join my friends Father Ciril and Father David, Marija Anzic, pastoral worker and all of you for this significant moment of thanksgiving for the ministry of Father Ciril, and the pastoral work here in Melbourne of Marija for almost twenty years. They have served what we all desire, as St Paul writes in today's second reading "the things that no eye has seen, no ear has heard, all that God has prepared for those who love him" (1 Cor 2:9).

Encircled by the love of God, and thankful for the care of Father Ciril and Marija, let us remember our sins and ask the Lord for pardon and strength.

HOMILY:

Dear Brothers and Sisters: Todays readings urge us to shape our lives according to God's plan and therein find true happiness. We are invited to learn God's wisdom, to follow God's way of life, to listen and have the message of eternal life, so that we will see the things of our daily life as part of a journey, aided by the Holy Spirit, to all that God has prepared for us who love him: beautiful, more than we can imagine, because we love and follow Jesus.

Aided by Father Ciril, and guided on the road, and photographed by Marija, I have twice visited your beautiful country of Slovenia. I have a small idea of the beauty, faith and love of God which in difficult times, after leaving Slovenia you have brought to distant Australia and have kept safe and developed here at the Chaplaincy.

Today is a moment of thanksgiving for those who have guided us: Father Basil and Father Ciril, then Father David and soon Father Simon Peter. I hope that my few words will capture something of the gratitude we all feel for Father Ciril, and which I echo from my time as Archbishop.

Nurtured by his family Fr Ciril made first profession as a Franciscan on 17.8.1970 being ordained priest at Novo Mesto on 28.6.1980. Many of you would know he joined Fr Valerian Jenko in Sydney from 1982-92, was Director of Students, and later Director of the National Marian Shrine at Brezje, organizing the visit there of St John Paul II when his work was recognised by Church and state.

At the end of August 2001 he came to us in Melbourne and, I can say, the rest is history: In Victoria and Tasmania, and later for a time in Adelaide, we have known his deep faith, love of our Lady, priestly care.
In the Archdiocese, he has been in the Council of priests, police chaplain and Archbishop's Vicar for all Migrants from 2015 to the present.

You and I have valued his friendship, care, insights, love of people and priestly goodness, and I believe that the best testimony is what we will always remember personally of him.

In the modern Church the involvement of lay missionaries in our work has always helped broaden our care and outreach to people. Marija Anzic also came in 2001 after spending five years with Father Stan Rosman SJ in Zambia. Marija has brought the special faith and insights of a woman into the social and pastoral outreach, has provided the technical abilities to produce Misli and is a brilliant photographer and a capable driver on either side of the road. She brings a special kindness and personal warmth as well as the great support she gives to the priests and people. Thanks, Marija, for so much.

With great thanks and joy and a little wistfulness as we prepare to say "goodbye" we remember Father Ciril and Marija for their service of the Good News and walking with us on our journey. We know, too, that the future is in the hands of all of us here — each of us is invited to see how we can carry forward the mission of the chaplaincy, our care for people and families as they age — and look forward with faith, hope and love — "to what God has prepared for those who love him" (1 Cor 9:2).



60 let skupnega življenja družine Jerič


Blagoslov otrok za pričetek Slomškove šole

Tudi prošnje vernikov so bile v angleščini in slovenščini:

We pray for Pater Ciril -the leader and shepherd of our flock here in Melbourne. We thank you God for the gift of his service to the Slovenian community in Melbourne and Australia for over eighteen years here and ten years before in Sydney. We ask you to reward him in great abundance for his faithful leadership of the Slovenian community and we pray that as he returns to his beloved homeland -Slovenia, his continuing years of service to you will be rewarding and filled with contentment and satisfaction safe in the knowledge that his contribution to the Slovenian people in Australia has been immeasurable.

Molimo za patra Cirila, voditelja in pastirja naše melbournske črede. Zahvaljujemo se ti, dobri Bog, za njegovo služenje slovenski skupnosti v Melbournu in Avstraliji več kot osemnajst let – in še deset let prej v Sydneyju. V svoji dobroti ga obilno obdari za njegovo zvesto vodenje slovenske skupnosti in ko se vrača v svojo ljubljeno Slovenijo, te tudi prosimo, da bi bilo delovanje tudi tam napolnjeno z zadovoljstvom. Naj vedno čuti, da je bilo njegovo delovanje v Avstraliji neprecenljivo.

We pray for Marija - her gentle presence, dedication and strength has been the building block of our community. It is through her selfless contribution to her work that we have come to know  you, -the gifts that come from those that work without any expectation of reward or acknowledgment. May she be rewarded abundantly for the fruits of her labour and may you bless her time back in Slovenia with peace, contentment and satisfaction in the knowledge that she has made a lasting contribution to the Slovenian people in Australia.

Molimo tudi za Marijo – njena blaga prisotnost, zavzetost in trdnost sta gradila našo skupnost. Po njenem nesebičnem darovanju, ki ni nikoli iskalo nagrade ali priznanja, smo prihajali k Tebi, Gospod. Povrni ji v obilju za sadove njenega truda in prizadevanja in jo v Sloveniji obdari s svojim blagoslovom,, mirom in zadovoljstvom. Naj čuti, da je s svojim življenjem in delom v Avstraliji pustila trajen pečat.

We pray for us the Slovenian pastoral community. As we prepare to accept change in the life of our community, we thank you God for all the memories and experiences we have shared during our time with Pater Ciril and Marija.  We pray that all their work may continue to bear fruit and while we may be sad, may we always be reminded of the great blessings you have bestowed on us and will continue to bestow on us as we move forward to experience a new chapter in the life of our community. May you show us how to create new shared experiences and memories.

Molimo tudi za nas in za našo cerkveno skupnost. Ko se pripravljamo na spremembe v naši skupnosti, se ti, Godpod, zahvaljujemo za vse lepe spomine in izkušnje, ki sta jih z nami delila pater Ciril in Marija. Prosimo, da bi njuna prizadevanja še naprej rojevala sadove – mi, pa, ki smo sedaj žalostni, pa naj se zavedamo, kakšen blagoslov smo po njiju prejeli. Naj ga še naprej izliva na nas, ko naša skupnost pričenja novo poglavje. Pomagaj nam, da nas bodo doživetja in spomini vedno bolj povezovali.

Po prošnji po obhajilu sta predstavnika skupnosti, Simon Grilj in Veronika Smrdelj Roberts prosila Marijo, da se je pridružila p. Cirilu v prezbiteriju in pričela program poslovitve.


V imenu Skupnosti slovenskih organizacij Viktorije se je ob odsotnosti predsednice Frances Urbas Johnson od p. Cirila in Marije poslovil podpredsednik Peter Mandelj in jima izročil spominska darila.


V imenu slovenske skupnosti iz Geelonga jima je v imenu odsotnega predsednika tamkajšnjega slovenskega kluba, Karla Boleta, izročila darila Katarina Peršič.


Sledil je govor in izročitev spominskih daril skupnosti. V govoru, ki je potekal v slovenščini in angleščini, so opisana tudi darila:


Naše življenje se kar naprej spreminja in razvija. Kot ljudje, največkrat ne maramo prevelikih sprememb v našem življenju, saj imamo raje, če so stvari predvidljive in gotove, še posebej, ko smo starejši. A kljub temu, kot ljudje rastemo takrat, ko spremembe sprejmemo in jih živimo. John Henry Newman, ki je bil nedavno razglašen za svetnika, je rekel: »Živeti, pomeni spreminjati se; in če hočeš biti popoln, se moraš spreminjati pogostoma«. Ko se pater Ciril in Marija poslavljata od naše male, a zveste slovenske skupnosti, smo vsi pred izzivom, ki ga predstavljajo spremembe.

Globoko smo žalostni, da je prišel čas, ko moramo reči: »Zbogom, pater Ciril, zbogom Marija!« Ampak to je tudi čas, da pomislimo na Božjo dobroto, po kateri smo bili obdarjeni z neizmerno srečo in veseljem, ki nam ju je po Vaju podarjal. Z Vajino predanostjo in plemenito naravo sta zaznamovala ogromno ljudi. S svojim vabljivim nasmehom in Marijinim svojskim smehom sta gradila odkritosrčna prijateljstva s katerima sta osvežila našo slovensko skupnost in jo naredila živo ter tesno povezano. Po Vajinem služenju in pastoralni skrbi je naša skupnost cvetela, člani pa smo postajali boljši ljudje. Tako smo sedaj skrbna, zvesta in razumevajoča skupnost, ki je po eni strani pripravljena na spremembe, po drugi pa še vedno cenimo izročila naše domovine.

Vajina ljubezniva gostoljubnost je vsem dobro znana. Naj bomo člani skupnosti ali samo obiskovalci, za vsakega poskrbita, da se počuti dobrodošel in sprejet. Gostoljubnost, ki je zaščitni znak Vajinega služenja skupnosti, sta vedno izkazovala v duhu skrbi, veselja in sprejemanja.

Z nami sta praznovala vesele trenutke našega življenja in nas spremljala tudi v naši žalosti, ko smo preživljali težke čase. Hvala Vama, da sta si vedno znala vzeti čas in sta bila z nami, še posebej v težkih trenutkih, ko sta nam bila na razpolago, nas podpirala in imela vedno pravo besedo za našo bolečino.
Za te in za ogromno drugih stvari, ki sta jih naredila za skupnost ali za člane skupnosti osebno, se Vama iskreno zahvaljujemo in Vama bomo večno globoko hvaležni.

Ne moremo dovoliti da nas zapustita brez skromnih daril, ki naj vaju spremljajo in ki jih podarjamo v znamenje naše iskrene hvaležnosti. Ob dobrodušnih darovih naših skupnosti iz Melbourna in St. Albansa smo razmišljali in izbirali izmed mnogih možnosti. Vsekakor smo vedeli, da morajo biti darila avstralska, tako po vsebini, kot po izdelavi, da Vaju bodo prijazno spominjala na čase, ki sta jih preživela v Avstraliji, in na nas.


Marijino ljubezen do rož občudujemo vsako nedeljo. Zdelo se nam je primerno, da to njeno ljubezen povežemo z avstralsko vsebino. Vaza »Cvetoči evkaliptus«, je unikatni ročni izdelek Amande Louden, umetniške steklarke iz Melbourna. Kot je evkaliptus vedno zeleneč skozi vse svoje življenjsko obdobje, tako upamo, da bo vsak pogled na vazo, v Vas, Marija, prebudil tople in lepe spomine na čase, ki ste jih preživeli v Avstraliji.



Naše darilo Vam, pater Ciril, vsebuje tako avstralski element, kot tudi temelj Vašega pastoralnega poslanstva. To je oljna slika Catherine Walker z naslovom »Zbiranje ovac«. Avstralski element je jasno prisoten v evkaliptusovem drevesu sredi slike, drevesu, ki je simbol moči, zaščite in trdoživosti. Pastirji za čredo skrbijo, da se nobena ovca ne bo izgubila. Ovce so mirne, ne gledajo priganjačev, ampak se pomikajo proti luči. Čutimo, da ta slika skrito ponazarja Vaše pastoralno delo med nami. Ne samo, da izraža sočutje in ljubezen, ki jo imate do svojih ovčic, predstavlja tudi nekatere pristne frančiškanske vrednote. Upamo, da Vas bo vsak pogled na to sliko spomnil na nas; in čeprav bomo na nasprotnih koncih sveta, vsi stopamo miru, ki nam ga podarja luč, naproti.

Mislimo, da Vama bodo prišla prav tudi drobna praktična darila. Za Vas, Marija, smo izbrali avstralsko, ročno izdelano torbico Orton in listnico, ter dve svileni ruti, da bo vedno na Vas tudi kaj avstralskega. Za Vas, pater Ciril, pa smo prepričani, da Vam bosta Orton nahrbtnik in toaletna torbica prišla zelo prav pri Vaših planinskih avanturah okrog Kamnika. Ker vemo, kakšno je vreme v Sloveniji, smo dodali tudi pulover iz kašmir volne. Lahko se nosi obrnjen na eno ali na drugo stran, tako da boste izgledali drug človek, ko se boste s planin vračali.

Pravilo pa seveda je, da ob odhodu iz Avstralije ponesete s sabo tudi bumerang. Kot se bumerang vrne tistemu, ki ga je vrgel, Vama ga podarjamo v upanju, da nas kmalu obiščeta. Da bo to mogoče prilagamo v pomoč še dar naše skupnosti.

Pater Ciril in Marija, veliko je bilo narejenega v zadnjih osemnajstih letih in pol. Naše zadnje darilo ne vsebuje samo povzetka Vajinega življenja in dela med nami, ampak tudi iskrene besede in misli hvaležnosti naše skupnosti, ki sta jo tako globoko zaznamovala. Upamo, da bo ta posebej pripravljena spominska knjiga, pri kateri je sodelovala vsa skupnost, v Vama vedno prebujala prelepe spomine na Avstralijo, Vaju spominjala na čase, ki smo jih preživeli skupaj in Vama zagotavljala, da sta med nami vedno dobrodošla in bosta vedno sprejeta z ljubeznijo.

Pogrešali Vaju bomo! A vemo, da smo tudi po teh in takšnih spremembah vedno izzvani, da rastemo in iščemo nove možnosti. Želimo Vama vse in samo najboljše; naj Vama Bog povrne vse dobro s svojim blagoslovom in naj Vaju ohranja močna na vseh Vajinih poteh v prihodnosti. Čeprav gremo sedaj vsak svojo pot, celo na različne konce sveta – vsi potujemo skupaj Gospodu naproti.
Iskrena »HVALA!« in »BOG ŽIVI!«

Dobre volje a vseeno z žalostjo v srcih smo se pozno popoldne pričeli razhajati, z lepimi mislimi in spomini na p. Cirila in Marijo. Onadva pa sta dobila v spomin Spominski knjigi, v kateri so posamezniki napisale svoje spomine in pozdrave.








P. Ciril in Marija sta se z govoroma zahvalila za poslovilno praznovanje, za darila in za doživetja zadnjih osemnajst let in pol v Kew.

 

Po zaključku maše smo praznovanje nadaljevali v dvorani. Tam je spored vodila Katarina Vrisk.

Med kosilom so spregovorili: monsinjor Greg Bennet, p. Bob Metthews, veleposlanik Jurij Rifelj in policijski kaplan Dave Thompson.

Medtem, se moramo za fotografije zahvaliti g. Florjanu Auserju, uredniku in spletnih strani www.glasslovenije.com.au

Slovesna sveta maša in družinsko kosilo
Kew 26.januar 2020

Sošolci patra Cirila pri slovesni sv. maši v Kew

Na fotografiji pater Ciril Božič OFM OAM EV, pater Niko Žvokelj OFM, pater Bernard Goličnik OFM in pater Peter Lavrih OFM.
Pater Ciril, pater Niko in pater Peter praznujejo 40-letnico duhovništva, vsi pa 50-letnico redovnih zaobljub.
Čestitamo in pozdravljamo!

200 let (4x50) let
zaobljub frančiškanskemu redu

/Melbourne 24. januar 2020/V Melbourne so prispeli pater Bernard Goličnik, pater Niko Žvokelj in pater Peter Lavrih. Vsi trije so generacija s patrom Cirilom in praznujejo letos 50 let od prvih zaobljub v frančiškanskem redu.

 

Knjiga Zlati jubilej cerkve v Kew

Knjiga Zlati jubilej cerkve je kot E-Book dostopna na tej povezavi

Božični večer v našem misijonu

Pastoralni svet
Slovenskega misijona Melbourne

Pastoralni svet Slovenskega misijona Melbourne z nadškofom Stanislavom Zoretom in provincialnim ministrom p. Marjanom Čudnom.

SLOVENSKI KATOLIŠKI MISIJON
SVETEGA CIRILA IN METODA

je najprej in predvsem sad dela in prizadevanj pokojnega patra Bazilija A. Valentina OFM MBE in slovenskih izseljencev ter seveda tudi patrov in sester frančiškank Brezmadežne, ki so delovali v Melbournu vse od leta 1956.

V Kew, lepem predelu ze nad štiri milijonskega velemesta - le 6 kilometrov oddaljenem od središča mesta - je p. Bazilij leta 1956 zacel svoje požrtvovalno delo za Slovence in ga leta 1997 dokoncal, ko ga je Gospod poklical k sebi (umrl je 26.07.1997). Z njim so skozi razlicna obdobja let sodelovali slovenski franciškani p. Odilo Hanjšek, p. Stanko Zemljak, p. Bernard Goličnik, p. Tone Gorjup in p. Niko Zvokelj. Po smrti p. Bazilija je vodstvo misijona in uredništvo revije Misli prevzel mladi pater Metod Ogorevc in ga vodil štiri leta, ki so dala Baragovemu domu temeljito obnovo, s katero je nadaljeval p. Ciril A. Bozic, ki je v zacetku septembra 2001 prevzel vodstvo misijona ter uredništvo in upravo Misli. Od takrat je tudi laiška misijonarka Marija Anžič pastoralna sodelavka misijona v Melbournu, so-urednica Misli in odgovorna za Baraga Hostel. Pred prihodom v Avstralijo je delala pet let in pol na misijonu pri p. Stanku Rozmanu DJ v Zambiji. Po odhodu patra Janeza Tretjaka iz Adelaide v Slovenijo (19. avgusta 2013), sta p. Ciril in Marija prevzela tudi pastoralno skrb za slovenski misijon Svete Druzine v Adelaidi. Provincialno vodstvo slovenskih frančiškanov je sredi leta 2013 določilo, da pride v Melbourne p. David Šrumpf in bosta tako s p. Cirilom in Marijo pastoralna ekipa, odgovorna za slovenski misijon v Melbournu in slovenski misijon Svete Družine v Adelaidi. Pater David je prispel v Melbourne 15. novembra 2013. Slovesen sprejem je bil v Kew v nedeljo, 17. novembra, cez teden dni, v nedeljo, 24. novembra, na praznik Kristusa Kralja vesoljstva, pa ga je p. Ciril predstavil občestvu v Adelaidi, ki ga je nato slovesno pozdravilo na prvo adventno nedeljo, 1. decembra 2013. Pater David je bil imenovan za voditelja Slovenskega misijona Svete družine v Adelaidi 19. decembra 2014 - z domovališčem v Baragovem domu v Kew.

Slovenski misijon v Melbournu je dokaj razvejana dejavnost:

- je versko središče (cerkev in pastoralno delo po vsej Viktoriji in na Tasmaniji);

- je kulturno središče (izdajanje revije Misli, knjig in šolskih učbenikov, Baragova knjižnica in knjigarna, pevski zbor, arhiv, narodne noše - folklorna skupina, kulturni programi, razstave);

- je socialno središče (Baraga Hostel; Društvo sv. Eme in skupine, ki jim pomagajo; Dom matere Romane, ki je po zaprtju kot 'Nursing Home' dobil novo vlogo v skrbi za potrebne, ki še lahko gledajo nase in je od decembra 2013 v najemu Servants Community Housing Inc. Koncem aprila 2014 so sprejeli prve stanovalce; Baragov dom daje prostore raznim skupinam za srečanja, sestanke; tu ima pisarno Slovensko socialno skrbstvo in Informacijski urad; v Baragovi knjižnici so občasno konzularne ure Veleposlaništva Republike Slovenije);

- je izobraževalno središče (Slomškova šola, razna informativna srečanja - za zakonce, starše, ministrante).

Pastoralni ekipi (p. mag. Ciril A. Božič OFM OAM, p. David Šrumpf OFM, laiška misijonarka Marija Anžič) pomagajo sodelavci, ki se trudijo na različnih področjih dela in udejstvovanja Slovenskega misijona Melbourne: v pastoralnem svetu, gospodarskem odboru, pevskem zboru, sodelavci oltarja - akoliti in ministrantje, meznarji, v Baragovi knjižnici, Slomškovi šoli, v Društvu sv. Eme in sodelavci, molitveni skupini, v arhivu, pri financah, skupine in posamezniki, ki skrbijo za čisto in lepo okrašeno cerkev ter okolico misijona, za našo podružnico Ta Pinu v Bacchus Marshu, skupina za pošiljanje Misli ter številni sodelavci in dobrotniki.

S hvaležnostjo se vseh spominjamo v molitvi in pri daritvi svete maše.

 

CERKEV SVETIH BRATOV CIRILA IN METODA

Temeljni kamen je polozil in blagoslovil melbournski nadškof James R. Knox 21. junija 1968. Novo cerkev pa je blagoslovil 20. oktobra 1968 koprski škof dr. Janez Jenko, ki je bil prvi škof iz Slovenije na obisku pri slovenskih izseljencih v Avstraliji. To je bila tudi prva slovenska cerkev v Avstraliji. Leta 1973 je bila blagoslovljena cerkev sv. Rafaela v Sydneyu, leta 1983 cerkev Svete Družine v Adelaidi in še koncem leta 1983 cerkev Vseh svetih v Wollongongu. Mozaik svetega Cirila in Metoda je delo slovenskega umetnika Franceta Benka (umrl v Kew 15.07.2003). V cerkvi je podoba Marije Pomagaj, ki jo je kronal 5. februarja 1983 tedanji ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar. Za 35. obletnico blagoslovitve (praznovanje je bilo 18. oktobra 2003) je bila notranjost cerkve popolnoma prenovljena. V postnem casu leta 2013 je cerkev dobila za svojo 45. obletnico novi križev pot, delo in dar umetnice Zorke Černjak, ki je tudi cerkvena pevka. Križev pot je blagoslovil na cvetno nedeljo, 24. marca 2013, avstralski frančiškanski provincialni minister Fr. Paul Smith OFM.
Pod cerkvijo je DVORANA, kjer se ljudje zbirajo ob nedeljah po maši, na razne praznične dni in ob praznovanjih, kulturnih programih ter vsako tretjo nedeljo v mesecu na družinskem kosilu, ki ga pripravlja Društvo sv. Eme s sodelavci.

BARAGOV DOM

BARAGOV DOM je res dom raznovrstnim dejavnostim slovenskega misijona v Melbournu in kraj srečevanj, praznovanj in delovnih srecanj slovenske skupnosti v zvezni avstralski državi Viktoriji. V njem deluje tudi BARAGA HOSTEL, ki je bil sprva dom slovenskim fantom, ki so v 50-tih in 60-tih letih 20. stoletja množično prihajali v Avstralijo. Pozneje je dajal in daje zavetišče tudi ljudem iz različnih koncev sveta. Zaradi bližine središča mesta, dobre lokacije in nizke cene je hostel sedaj ves čas polno zaseden s stalnimi prebivalci. Nekateri živijo tukaj ze nad dvajset let. Ob uvedbi novih varnostnih, protipožarnih in higienskih predpisov je občina v letu 2013 omejila število stanovalcev v hostelu.

Pastoralni svet Slovenskega misijona Melbourne
za petletno obdobje 2016 – 2021

Izbrani predstavniki skupin in dejavnosti Slovenskega misijona (abecedni red):
Baragova knjižnica: Zora Kirn
Društvo sv. Eme: Olga Bogovič
Gospodarski odbor: Simon Grilj
Kulturne dejavnosti: Katarina Vrisk
Molitvena skupina: Frančiška Šajn
Narodne noše: Renata Miklavec
Pevski zbor: Janika Rutherford
Slomškova šola: Veronica Smrdel, Julie Kure Bogovič, Diana Paolucci
Starši učencev Slomškove šole: Frances Urbas Johnson
Ta Pinu – slovenska kapelica: Angelca Veedetz
Urejanje okolice Baragovega doma in cerkve: Jože Rozman

Izvoljeni, imenovani in člani po službi:
Alex Bratina
Stanko Prosenak
Alexander Slavec
Jože Veedetz
Marija Anžič  – pastoralna sodelavka
pater David Šrumpf OFM
p. Ciril A. Božič OFM OAM EV

Pastoralni svet Slovenskega misijona Melbourne po seji s patrom provincialom v ponedeljek, 22. maja 2017.
Sedijo – z leve na desno: Jože Rozman, Frančiška Šajn, Zora Kirn, p. Ciril A. Božič, Olga Bogovič, Renata Miklavec, Janika Rutherford, Angelca Veedetz.
Stojijo zadaj – z leve na desno: Marija Anžič, Alex Bratina, Stanko Prosenak, Alexander Slavec, p. Darko Žnidaršič, Simon Grilj, provincial p. Marjan Čuden, p. David Šrumpf, Veronica Smrdel, Jože Veedetz, Diana Paolucci, Julie Kure Bogovič, Frances Urbas Johnson.
Odsotna je bila Katarina Vrisk.

 

GOSPODARSKI ODBOR

GOSPODARSKI ODBOR pomaga pri vseh prenovitvah, izboljšavah, vzdrževanju poslopij, urejanju okolice in vodenju financ ter GST (taks).
Jože Rozman je njihov predstavnik v Pastoralnem svetu (na fotografiji je tretji z leve).

Z leve na desno: Bernard Brenčič, p. dr. Mihael S. Vovk OFM (na obisku v januarju in februarju 2017), Jože Rozman, Peter Lenarčič, Marija Anžič, Janez Rotar, Franc Tomažič, Valentin Lenko.

SLOMŠKOVA ŠOLA

SLOMŠKOVA ŠOLA je bila ustanovljena leta 1960. Ravnateljica šole je dolgoletna učiteljica mag. Veronica Smrdel, učiteljica mag. Julie Kure Bogovic. Šola ima pouk prvo in tretjo nedeljo v mesecu od 11.15 do 13.00 ter še dodatne dneve po urniku.

Tu dobijo mlajši otroci (od 5 do 12 let) nekaj znanja slovenskega jezika, predvsem pa pripravijo kulturne programe za materinski in očetovski dan, za Miklavža ter sodelujejo pri mašah, še posebej ob raznih slovesnostih. Tako z veseljem in ponosom pokazejo svoje znanje vsem!

PEVSKI ZBOR

Na fotografiji: Lenti Lenko OAM, Nino Burlovič, Jože Grilj, Valentin Lenko, Ivan Horvat.
Ženske - z leve na desno: Janika Rutherford, Iva Mandelj, Tilka Lenko, Afra Trebše, Zorka Černjak, Francka Anžin, Helena Trinnick, Anka Pekolj, Katarina Vrisk. Manjkata Katarina Peršič in Viktor Ferfolja.

PEVSKI ZBOR sodeluje vsako nedeljo in na praznične dni pri bogoslužju. Po smrti dolgoletne voditeljice zbora Metke McKean roj. Škofic (umrla je 21.02.2012), je njeno delo prevzela z vso odgovornostjo in predanostjo njena sestra Janika Rutherford.

Organisti so Lenti Lenko OAM, Katarina Peršič in Katarina Vrisk. Novi pevci in pevke so vedno dobrodošli.

DRUŠTVO SV. EME

Sedijo: Majda Brožič, Hilda Vidovič, Terezija Fekonja, ob njej Ana Maria Cek.
Druga vrsta: Zita Žnidaršič, Angelca Veedetz, Franc in Marta Krenos, Ana Horvat, Tilka Horvat, Marija Rotar.
Zadaj: Tone Bogovič, Majda Grilj, Ivan Horvat, Teresa Sycamore, Štefan Cek, Tone Zrimšek, Olga Bogovič, Angelca Povh.

Članice Društva sv. Eme so ob vodstvu predsednice Olge Bogovič skuhale in ob pomoči sodelavcev postregle s prazničnim kosilom nad 250 gostov v nedeljo, 19. februarja 2017.

DRUŠTVO SV. EME (predsednica Olga Bogovič) skrbi za postrežbo v dvorani ob nedeljah in posebnih praznovanjih ter redno vsako tretjo nedeljo v mesecu za družinska kosila. Pripravijo od sto do sto petdeset kosil (cena $15): juha, glavni obrok, sladica s kavo. Finančno pomagajo pri plačilu računov elektrike, vode, plina, zavarovanja.

MOLITVENA SKUPINA

Spredaj z leve na desno: Marija Anžič, Jože in Milka Brožič, Frančiška Šajn, Anita Pleško, Francka Anžin, Marija in Lojze Kerec, Helena Leber, Angelca Veedetz.
Zadaj: Ana Horvat, p. David Šrumpf OFM, Metka in Feliks Grandovec, Rozi Urdih, Anica Smrdel, Teresa Sycamore, Anka Pekolj, Mario in Franka Saksida, p. Ciril A. Božič OFM OAM EV.

MOLITVENA SKUPINA (voditeljica Franciška Šajn) se zbira k molitvi ob petkih. Ob 10. uri dopoldne je sveta maša, sledi molitvena ura. Skupina je odprta za vse, ki zelijo podpirati ta svet z molitvijo. Po maši sledi družabno srečanje v Baragovem domu. Frančiška Šajn in Zora Kirn tudi vedno sprejemata prijave za naša redna romanja v postu in adventu.

FOLKLORNA SKUPINA ISKRA,
sedaj Metuljčki

FOLKLORNA SKUPINA ISKRA je delovala v okviru slovenskega misijona v Kew. Vaje je imela v dvorani pod cerkvijo in sodelovala na prireditvah misijona ter drugih slovenskih in multikulturnih prireditvah. Skupino je vodila Draga Gelt OAM, učiteljici pa sta bili poleg Drage še Melissa Fistrič in Natasha Pišotek. V letu 2012 je folklorna skupina Iskra zaradi študijskih obveznosti nastopila le enkrat.

Nadaljujejo pa sedaj njeno delo učenci Slomškove šole, ki so prvič nastopili v novih narodnih nošah s plesi na materinskem in očetovskem dnevu 2012 ter na 38. slovenskem mladinskem koncertu v Brisbanu 6. oktobra 2012 kot METULJČKI. Za nastope jih je pripravila učiteljica mag. Julie Kure Bogovič ob pomoči mamic in Renate Miklavec, ki ima na skrbi narodne noše. To delo veselo nadaljujejo.

Popestrili so tudi 40. slovenski mladinski koncert v Melbournu v soboto, 4. oktobra 2014. Radi sodelujejo pri slovesnostih v Kew, povabljeni pa so tudi na društvena praznovanja.

DOM MATERE ROMANE

DOM MATERE ROMANE je bil zgrajen kot dom za ostarele slovenske rojake, ki bodo še lahko gledali sami nase - torej kot hostel za starejše. Zgrajen je bil leta 1992 ob neutrudnem prizadevanju patra Bazilija. Ime je dobil po pokojni redovni predstojnici materi Romani Toplak, prvi sestri, ki je v Avstralijo leta 1966 pripeljala slovenske redovnice frančiškanke Brezmadežne. Dom je vodilo po zaupništvu Slovenske frančiškanske province, ki jo sedaj v Slovenskem misijonu v Melbournu zastopa p. Ciril A. Božič OFM OAM, pet zaupnikov pod vodstvom njihovega predsednika Stanka Prosenaka. Za minulo delo sta zaupnika Simon Špacapan in Tone Brne ob upokojitvi leta 2003 prejela od lastnika - Slovenske frančiškanske province - odlikovanje, naslov »Častni zaupnik doma matere Romane«.
Zaupniki Doma matere Romane so bili: Stanko Prosenak - predsednik, Marko Zitterschlager, Ana Marija Cek - tajnica, Simon Grilj - zapisnikar, David Hvalica.

Z leti se je DMR kot hostel zaradi možnosti spremenjene zakonodaje spremenil v 'Nursing Home', kjer je bilo v letu 2012 od tridesetih stanovalcev ze 18 takšnih, ki so potrebovali visoko nego - High Care. Prostori DMR niso več odgovarjali novim nalogam in zahtevam visoke nege, zato je bilo potrebno narediti bolečo rez in Dom matere Romane kot 'Nursing Home' zapreti. Če tega ne bi storili leta 2012, bi nas razmere prisilile nekoliko pozneje, a za veliko večjo čustveno in finančno rano; takrat bi ostali brez vsega, da bi lahko speljali tako zahteven proces. V letu 2014 smo videli in slišali za kolaps mnogih in nekdaj uspešnih podjetij in ustanov, tudi na področju skrbi za ostarele. Male sobice, trideset jih je bilo, po dve skupaj sta imeli eno kopalnico in WC, ze nekaj časa niso ustrezale današnjim standardom v domovih za starejše, kaj šele omogočale zaposlenim uporabo vseh pripomočkov za dvigovanje in nego starostnikov. O tem so se gotovo prepričali tudi sorodniki nekdanjih stanovalcev Doma matere Romane, ki so v novih domovih dobili za isto ceno prostorne sobe in prav tako dobro in domačo oskrbo, pa tudi nekdanji uslužbenci, ki nadaljujejo svoje delo v novih ustanovah.

Dom matere Romane je dobil v letu 2014 svoje novo poslanstvo, ki ga potrebnim kot najemniki Doma v kršcanskem duhu nudijo Servants Community Housing Inc. Tako sedaj Dom v duhu franciškanske karizme sluzi pomoci potrebnim in seveda tudi našemu občestvu, da bomo lahko še naprej ohranjali poslanstvo ter skrbeli in z umnostjo dobrega oskrbnika vzdrževali dejavnosti in velike prostore, ki jih ima Slovenski misijon v Melbournu.
V nadaljevanju si lahko preberete vse, kar je bilo povedano in utemeljeno o ZAPRTJU DOMA MATERE ROMANE KOT NURSING HOME v septembru 2012.

POVEZAVA NA CELOTEN ČLANEK STATEMENT OF CLOSURE BY FR. PAUL SMITH OFMProvincial Minister of Franciscan Province of the Holy Spirit, Australia

ARHIV

ARHIV misijona je vzorno in strokovno uredila arhivarka Veronika Ferfolja sedaj poročena Brown. Ob petdesetletnici delovanja slovenskih frančiškanov in redovnih sester v Avstraliji (1951 - 2001) sta Draga Gelt in Veronika Ferfolja pripravili bogato knjigo Pax et bonum - Mir in dobro. Knjigo so izdala Slovenska verska in kulturna središča v Avstraliji, The Slovenian Religious and Cultural Centres in Australia, Melbourne 2001.

Ob 15. obletnici smrti p. Bazilija Albina Valentina OFM, MBE (26. 07. 2012) je slovenski misijon iz Melbourna zaprosil frančiškansko založbo Brat Francišek v Ljubljani, da je natisnila pesniško zbirko p. Bazilija pod naslovom Spomini nemi me v objem love. Knjiga je v digitalni obliki dostopna tudi na tej spletni strani (www.glasslovenije.com.au).

Delo v arhivu se seveda stalno urejuje, dopolnjuje in tudi digitalizira. Tako imamo sedaj v digitalnem zapisu ze vse letnike MISLI (1952 - 2014), ki so gotovo najboljši vir zapisa slovenskega utripa v Avstraliji.

MISLI

Religious and Cultural Bi-Monthly Magazine in Slovenian language. Informativna dvomesečna revija za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji
Ustanovljena (Established) leta 1952. Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia.

Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji.
Glavni urednik in upravnik (Editor and Manager): p. mag. Ciril A. Božič OFM OAM EV

Baraga House, 19 A'Beckett Street, KEW VIC 3101

Sourednica (Production Editor) in računalniški prelom: Marija Anžič, Kew

Stalni sodelavci: Florjan Auser, Mirko Cuderman, Tone Gorjup, Marija Grosman, Martha Magajna, Štefan Šernek, Cilka Žagar.
Skupina prostovoljcev v Kew pripravi Misli za na pošto.

Naslov: MISLI, PO Box 197, KEW VIC 3101
Tel.: 03 9853 7787
Fax: 03 9853 6176
E-mail: misli@bigpond.com; cirilb@bigpond.com



Naročnina za leto 2018 je 60 avstralskih dolarjev, zunaj Avstralije - letalsko 120 dolarjev |
Naročnina se plačuje vnaprej | Bančni račun pri Commonwealth Bank v Kew, BSB: 06 3142. Številka računa: 0090 1561 | Poverjeništvo za MISLI imajo vsi slovenski misijoni v Avstraliji | Rokopisov ne vračamo | Prispevkov brez podpisa ne objavljamo | Za objavljene članke odgovarja pisec sam | Vnašanje in priprava strani (Typing and Lay-out): MISLI, 19 A'Beckett Street, Kew VIC 3101
Tisk (Printing): Simon Kovacic Printing Melbourne. | Email:skovacic@optusnet.com.au

Misli na internetu: | Florjan Auser | http://www.glasslovenije.com.au - Tam kliknite na MISLI. |
ISSN 1443-8364 | Print Post Publication Number: 100004295 (od marca 2013)|

V PROSTORIH MISIJONA GOSTUJEJO:

PISARNA SLOVENSKEGA SOCIALNEGA SKRBSTVA IN INFORMACIJSKI URAD: Odprta je ob nedeljah od 11. do 12. ure ter prvi in tretji četrtek v mesecu od 10. do 12. ure. Telefon in faks: 03 9853 7600.

Foto utrinki našega misijona