Poštni naslov - postal address:
PO Box 197 KEW VIC 3101, Australia
Tel.: 03 9853 7787
International Phone: + 61 3 9853 7787

p. Simon Peter Berlec OFM, voditelj misijona
p. David Šrumpf OFM

Arhiv dogodkov 2020Arhiv dogodkov 2019Arhiv dogodkov 2018Arhiv dogodkov 2017Arhiv dogodkov 2016Arhiv dogodkov 2015Arhiv dogodkov 2014Arhiv oznanil 2015Arhiv oznanil 2016Arhiv oznanil 2017Arhiv oznanil 2018Arhiv oznanil 2019Arhiv oznanil 2020

Arhiv oznanil 2021

NOVI NASLOVI!

NOVI NASLOV MISIJONA: slomission.melbourne@gmail.com

NOVI E-MAIL ZA REVIJO MISLI: slomission.misli@gmail.com

NASLOV P. Simona Petra Berleca: E-mail: p.simonpeter@gmail.com
Mobile: 0455 444 912

 

KEW – OZNANILA

19. september
25. nedelja med letom

M A Š N I   N A M E N I :

Prenos maše lahko redno spremljate ob petkih in nedeljah ob 10. uri na socialnem omrežju Facebook na naslovu:
Slovenian Mission Melbourne
https://www.facebook.com/slovenianmissionmelbourne

KEW ob 10. uri: za + mamo JULIJANO KAVČIČ, obl. (Silva Trček z družino); za + JOŽETA SLAVCA ob rojstnem dnevu (sin Aleksander z družino); SPOMINI: za + JOŽETA BROŽIČA ob rojstnem dnevu (žena Milka z družino); v priprošnjo Mariji Pomagaj za zdravje (Nicholas Joseph Sorenson); za + moža FRANCA KOVAČIČA ob rojstnem dnevu in + sina FRANKA JOHNA KOVAČIČA, 2. obl. (žena in mati Matilda z družino); za + očeta NIKOLAJA PREZELJA (Nicholas Joseph Sorenson); za +ega MIRKA MAHNIČA ob rojstnem dnevu (žena Mihaela z družino, maša bo darovana v četrtek, 23. 9); za + moža MILANA CIMPERMANA, 12. obl. (žena Irena z družino, maša bo darovana v petek, 24. 9.); za + sestro ALOJZIJO KRAJNC, 4. obl. (sestra Angela in Jože Veedetz, maša bo darovana v petek, 24. 9.).

Prvo berilo: Hudobni sklenejo usmrtiti pravičnega
Odpev: GOSPOD PODPIRA MOJO DUŠO
Drugo berilo: Delajmo za mir, da bo rastla pravičnost
Evangelij: Jezusov učenec je drugim služabnik

ŽAL cerkev v Kewju še vedno OSTAJA zaprta. Verjamem, da Vam ni lahko od doma nemočno spremljati dogajanja in da bi radi prišli k sv. maši v Kew. Še naprej bomo ostali povezani v oddaljeni bližini, v molitvi in z mislijo drug na drugega.

MOLITEV ZA DUHOVNO OBHAJILO

Gospod Jezus, verujem, da si navzoč v Najsvetejšem zakramentu. Zahvaljujem se Ti za Tvojo ljubezen do mene, ki si mi jo izkazal s svojo smrtjo na križu. Želim Te ljubiti bolj kakor vse drugo, predvsem pa Te želim sprejeti v svojo dušo. Ker Te ne morem prejeti zakramentalno, Te prosim, da prideš k meni duhovno: prosim Te, da vstopiš v moje srce in prebivaš v njem.
(Kratek premor, da se povežemo z Jezusom …)
Hvala, Jezus, za to duhovno obhajilo, hvala za Tvoj objem, hvala za to duhovno združitev s Teboj. Ne dovoli, da bi se ločil od Tebe, ampak mi pomagaj, da ostanem v Tebi.
Molitev končamo z znamenjem križa.

A SPIRITUAL HOLY COMMUNION

My Jesus, I believe that You are present in the Most Blessed Sacrament. I love You above all things, and I desire to receive You into my soul. Since I cannot now receive you sacramentally, come at least spiritually into my heart. I embrace You as if you were already there, and I unite myself wholly to You. Never permit me to be separated from You.  (St Alphonsus Liguori)
We conclude the prayer with the sign of the Cross.

Naša rojakinja CILKA ŽAGAR je izdala novo knjigo LEVO KRILO, DESNO KRILO, ISTA PTICA pri založbi Mladika v Trstu.
Knjigo lahko kupite tudi pri nas v Kewju ($ 40).

PRINESI ROŽE, DOKLER JE ŠE ČAS

»Neka vaša beseda me je globoko prizadela,« mi piše ostarela mati. »Prebrala sem besede: 'Prinesi mi rože, preden umrem.' Najino življenje z možem je potekalo v odrekanju. Otrokom sva omogočila, da so študirali in veliko dosegli. Obrnili so nama hrbet. Dolga leta je že tako. Ne vem, zakaj, vendar nisva nič več vredna.«
Če še imaš očeta ali mater, ju nikar ne zanemarjaj. Pa četudi imaš doktorski naslov, četudi si visok uradnik ali politik ali uspešen poslovnež ali karkoli že, nisi človek, če se sramuješ svojega ostarelega očeta ali matere. Seveda ju ne boš pustil umreti od lakote. Dobivala bosta, kar potrebujeta. Toda čutita se odvečna in izobčena, ker pogrešata tvojo naklonjenost, ker sta izgubila srce svojega otroka. Tako vsak dan umirata zaradi nehvaležnosti lastnih otrok. Med starši in otroki se je zgodilo marsikaj. Morda so se zaradi obojestranske trmoglavosti pretrgali stiki. Naj bo kakor koli že: če nekdo trpi, zlasti če trpita tvoj oče ali tvoja mati, moraš pozabiti na vse, se pobotati in spet prinašati rože ter jima naklanjati svojo pozornost, ljubezen in pomoč v težkih dneh njune starosti. Če tega ne storiš, tedaj nisi vreden imena »človek«.                         Phil Bosmans

ČE ČESA NOČEŠ STORITI,NE PROSI BOGA NAJ TO STORI ON!

Potrebno se je zanimati za mlade, spremljati z dobroto njihovo življenje, videti njihove uspehe in se jih prisrčno veseliti, pomagati jim pri različnih padcih in osebnih neuspehih. Mladi nam bodo za to skrb še posebej hvaležni, čeprav je velikokrat težko in odgovorno vstopati v njihov življenjski krog. Mladina kljub agresivnosti in napadalnosti »ve« kaj dela, pogosto pa ne ve kaj želi, ker nima izkušenj.

VAŠI DAROVI: Hvala za vašo podporo.

 

 

SLOVENSKI KATOLIŠKI MISIJON
SVETEGA CIRILA IN METODA

je najprej in predvsem sad dela in prizadevanj pokojnega patra Bazilija A. Valentina OFM MBE in slovenskih izseljencev ter seveda tudi patrov in sester frančiškank Brezmadežne, ki so delovali v Melbournu vse od leta 1956.

V Kew, lepem predelu ze nad štiri milijonskega velemesta - le 6 kilometrov oddaljenem od središča mesta - je p. Bazilij leta 1956 zacel svoje požrtvovalno delo za Slovence in ga leta 1997 dokoncal, ko ga je Gospod poklical k sebi (umrl je 26.07.1997). Z njim so skozi razlicna obdobja let sodelovali slovenski franciškani p. Odilo Hanjšek, p. Stanko Zemljak, p. Bernard Goličnik, p. Tone Gorjup in p. Niko Zvokelj. Po smrti p. Bazilija je vodstvo misijona in uredništvo revije Misli prevzel mladi pater Metod Ogorevc in ga vodil štiri leta, ki so dala Baragovemu domu temeljito obnovo, s katero je nadaljeval p. Ciril A. Bozic, ki je v zacetku septembra 2001 prevzel vodstvo misijona ter uredništvo in upravo Misli. Od takrat je tudi laiška misijonarka Marija Anžič pastoralna sodelavka misijona v Melbournu, so-urednica Misli in odgovorna za Baraga Hostel. Pred prihodom v Avstralijo je delala pet let in pol na misijonu pri p. Stanku Rozmanu DJ v Zambiji. Po odhodu patra Janeza Tretjaka iz Adelaide v Slovenijo (19. avgusta 2013), sta p. Ciril in Marija prevzela tudi pastoralno skrb za slovenski misijon Svete Druzine v Adelaidi. Provincialno vodstvo slovenskih frančiškanov je sredi leta 2013 določilo, da pride v Melbourne p. David Šrumpf in bosta tako s p. Cirilom in Marijo pastoralna ekipa, odgovorna za slovenski misijon v Melbournu in slovenski misijon Svete Družine v Adelaidi. Pater David je prispel v Melbourne 15. novembra 2013. Slovesen sprejem je bil v Kew v nedeljo, 17. novembra, cez teden dni, v nedeljo, 24. novembra, na praznik Kristusa Kralja vesoljstva, pa ga je p. Ciril predstavil občestvu v Adelaidi, ki ga je nato slovesno pozdravilo na prvo adventno nedeljo, 1. decembra 2013. Pater David je bil imenovan za voditelja Slovenskega misijona Svete družine v Adelaidi 19. decembra 2014 - z domovališčem v Baragovem domu v Kew.

Slovenski misijon v Melbournu je dokaj razvejana dejavnost:

- je versko središče (cerkev in pastoralno delo po vsej Viktoriji in na Tasmaniji);

- je kulturno središče (izdajanje revije Misli, knjig in šolskih učbenikov, Baragova knjižnica in knjigarna, pevski zbor, arhiv, narodne noše - folklorna skupina, kulturni programi, razstave);

- je socialno središče (Baraga Hostel; Društvo sv. Eme in skupine, ki jim pomagajo; Dom matere Romane, ki je po zaprtju kot 'Nursing Home' dobil novo vlogo v skrbi za potrebne, ki še lahko gledajo nase in je od decembra 2013 v najemu Servants Community Housing Inc. Koncem aprila 2014 so sprejeli prve stanovalce; Baragov dom daje prostore raznim skupinam za srečanja, sestanke; tu ima pisarno Slovensko socialno skrbstvo in Informacijski urad; v Baragovi knjižnici so občasno konzularne ure Veleposlaništva Republike Slovenije);

- je izobraževalno središče (Slomškova šola, razna informativna srečanja - za zakonce, starše, ministrante).

Pastoralni ekipi (p. mag. Ciril A. Božič OFM OAM, p. David Šrumpf OFM, laiška misijonarka Marija Anžič) pomagajo sodelavci, ki se trudijo na različnih področjih dela in udejstvovanja Slovenskega misijona Melbourne: v pastoralnem svetu, gospodarskem odboru, pevskem zboru, sodelavci oltarja - akoliti in ministrantje, meznarji, v Baragovi knjižnici, Slomškovi šoli, v Društvu sv. Eme in sodelavci, molitveni skupini, v arhivu, pri financah, skupine in posamezniki, ki skrbijo za čisto in lepo okrašeno cerkev ter okolico misijona, za našo podružnico Ta Pinu v Bacchus Marshu, skupina za pošiljanje Misli ter številni sodelavci in dobrotniki.

S hvaležnostjo se vseh spominjamo v molitvi in pri daritvi svete maše.

 

CERKEV SVETIH BRATOV CIRILA IN METODA

Temeljni kamen je polozil in blagoslovil melbournski nadškof James R. Knox 21. junija 1968. Novo cerkev pa je blagoslovil 20. oktobra 1968 koprski škof dr. Janez Jenko, ki je bil prvi škof iz Slovenije na obisku pri slovenskih izseljencih v Avstraliji. To je bila tudi prva slovenska cerkev v Avstraliji. Leta 1973 je bila blagoslovljena cerkev sv. Rafaela v Sydneyu, leta 1983 cerkev Svete Družine v Adelaidi in še koncem leta 1983 cerkev Vseh svetih v Wollongongu. Mozaik svetega Cirila in Metoda je delo slovenskega umetnika Franceta Benka (umrl v Kew 15.07.2003). V cerkvi je podoba Marije Pomagaj, ki jo je kronal 5. februarja 1983 tedanji ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar. Za 35. obletnico blagoslovitve (praznovanje je bilo 18. oktobra 2003) je bila notranjost cerkve popolnoma prenovljena. V postnem casu leta 2013 je cerkev dobila za svojo 45. obletnico novi križev pot, delo in dar umetnice Zorke Černjak, ki je tudi cerkvena pevka. Križev pot je blagoslovil na cvetno nedeljo, 24. marca 2013, avstralski frančiškanski provincialni minister Fr. Paul Smith OFM.
Pod cerkvijo je DVORANA, kjer se ljudje zbirajo ob nedeljah po maši, na razne praznične dni in ob praznovanjih, kulturnih programih ter vsako tretjo nedeljo v mesecu na družinskem kosilu, ki ga pripravlja Društvo sv. Eme s sodelavci.

BARAGOV DOM

BARAGOV DOM je res dom raznovrstnim dejavnostim slovenskega misijona v Melbournu in kraj srečevanj, praznovanj in delovnih srecanj slovenske skupnosti v zvezni avstralski državi Viktoriji. V njem deluje tudi BARAGA HOSTEL, ki je bil sprva dom slovenskim fantom, ki so v 50-tih in 60-tih letih 20. stoletja množično prihajali v Avstralijo. Pozneje je dajal in daje zavetišče tudi ljudem iz različnih koncev sveta. Zaradi bližine središča mesta, dobre lokacije in nizke cene je hostel sedaj ves čas polno zaseden s stalnimi prebivalci. Nekateri živijo tukaj ze nad dvajset let. Ob uvedbi novih varnostnih, protipožarnih in higienskih predpisov je občina v letu 2013 omejila število stanovalcev v hostelu.

Pastoralni svet Slovenskega misijona Melbourne
za petletno obdobje 2016 – 2021

Izbrani predstavniki skupin in dejavnosti Slovenskega misijona (abecedni red):
Baragova knjižnica: Zora Kirn
Društvo sv. Eme: Olga Bogovič
Gospodarski odbor: Simon Grilj
Kulturne dejavnosti: Katarina Vrisk
Molitvena skupina: Frančiška Šajn
Narodne noše: Renata Miklavec
Pevski zbor: Janika Rutherford
Slomškova šola: Veronica Smrdel, Julie Kure Bogovič, Diana Paolucci
Starši učencev Slomškove šole: Frances Urbas Johnson
Ta Pinu – slovenska kapelica: Angelca Veedetz
Urejanje okolice Baragovega doma in cerkve: Jože Rozman

Izvoljeni, imenovani in člani po službi:
Alex Bratina
Stanko Prosenak
Alexander Slavec
Jože Veedetz
Marija Anžič  – pastoralna sodelavka
pater David Šrumpf OFM
p. Ciril A. Božič OFM OAM EV

Pastoralni svet Slovenskega misijona Melbourne po seji s patrom provincialom v ponedeljek, 22. maja 2017.
Sedijo – z leve na desno: Jože Rozman, Frančiška Šajn, Zora Kirn, p. Ciril A. Božič, Olga Bogovič, Renata Miklavec, Janika Rutherford, Angelca Veedetz.
Stojijo zadaj – z leve na desno: Marija Anžič, Alex Bratina, Stanko Prosenak, Alexander Slavec, p. Darko Žnidaršič, Simon Grilj, provincial p. Marjan Čuden, p. David Šrumpf, Veronica Smrdel, Jože Veedetz, Diana Paolucci, Julie Kure Bogovič, Frances Urbas Johnson.
Odsotna je bila Katarina Vrisk.

 

GOSPODARSKI ODBOR

GOSPODARSKI ODBOR pomaga pri vseh prenovitvah, izboljšavah, vzdrževanju poslopij, urejanju okolice in vodenju financ ter GST (taks).
Jože Rozman je njihov predstavnik v Pastoralnem svetu (na fotografiji je tretji z leve).

Z leve na desno: Bernard Brenčič, p. dr. Mihael S. Vovk OFM (na obisku v januarju in februarju 2017), Jože Rozman, Peter Lenarčič, Marija Anžič, Janez Rotar, Franc Tomažič, Valentin Lenko.

SLOMŠKOVA ŠOLA

SLOMŠKOVA ŠOLA je bila ustanovljena leta 1960. Ravnateljica šole je dolgoletna učiteljica mag. Veronica Smrdel, učiteljica mag. Julie Kure Bogovic. Šola ima pouk prvo in tretjo nedeljo v mesecu od 11.15 do 13.00 ter še dodatne dneve po urniku.

Tu dobijo mlajši otroci (od 5 do 12 let) nekaj znanja slovenskega jezika, predvsem pa pripravijo kulturne programe za materinski in očetovski dan, za Miklavža ter sodelujejo pri mašah, še posebej ob raznih slovesnostih. Tako z veseljem in ponosom pokazejo svoje znanje vsem!

PEVSKI ZBOR

Na fotografiji: Lenti Lenko OAM, Nino Burlovič, Jože Grilj, Valentin Lenko, Ivan Horvat.
Ženske - z leve na desno: Janika Rutherford, Iva Mandelj, Tilka Lenko, Afra Trebše, Zorka Černjak, Francka Anžin, Helena Trinnick, Anka Pekolj, Katarina Vrisk. Manjkata Katarina Peršič in Viktor Ferfolja.

PEVSKI ZBOR sodeluje vsako nedeljo in na praznične dni pri bogoslužju. Po smrti dolgoletne voditeljice zbora Metke McKean roj. Škofic (umrla je 21.02.2012), je njeno delo prevzela z vso odgovornostjo in predanostjo njena sestra Janika Rutherford.

Organisti so Lenti Lenko OAM, Katarina Peršič in Katarina Vrisk. Novi pevci in pevke so vedno dobrodošli.

DRUŠTVO SV. EME

Sedijo: Majda Brožič, Hilda Vidovič, Terezija Fekonja, ob njej Ana Maria Cek.
Druga vrsta: Zita Žnidaršič, Angelca Veedetz, Franc in Marta Krenos, Ana Horvat, Tilka Horvat, Marija Rotar.
Zadaj: Tone Bogovič, Majda Grilj, Ivan Horvat, Teresa Sycamore, Štefan Cek, Tone Zrimšek, Olga Bogovič, Angelca Povh.

Članice Društva sv. Eme so ob vodstvu predsednice Olge Bogovič skuhale in ob pomoči sodelavcev postregle s prazničnim kosilom nad 250 gostov v nedeljo, 19. februarja 2017.

DRUŠTVO SV. EME (predsednica Olga Bogovič) skrbi za postrežbo v dvorani ob nedeljah in posebnih praznovanjih ter redno vsako tretjo nedeljo v mesecu za družinska kosila. Pripravijo od sto do sto petdeset kosil (cena $15): juha, glavni obrok, sladica s kavo. Finančno pomagajo pri plačilu računov elektrike, vode, plina, zavarovanja.

MOLITVENA SKUPINA

Spredaj z leve na desno: Marija Anžič, Jože in Milka Brožič, Frančiška Šajn, Anita Pleško, Francka Anžin, Marija in Lojze Kerec, Helena Leber, Angelca Veedetz.
Zadaj: Ana Horvat, p. David Šrumpf OFM, Metka in Feliks Grandovec, Rozi Urdih, Anica Smrdel, Teresa Sycamore, Anka Pekolj, Mario in Franka Saksida, p. Ciril A. Božič OFM OAM EV.

MOLITVENA SKUPINA (voditeljica Franciška Šajn) se zbira k molitvi ob petkih. Ob 10. uri dopoldne je sveta maša, sledi molitvena ura. Skupina je odprta za vse, ki zelijo podpirati ta svet z molitvijo. Po maši sledi družabno srečanje v Baragovem domu. Frančiška Šajn in Zora Kirn tudi vedno sprejemata prijave za naša redna romanja v postu in adventu.

FOLKLORNA SKUPINA ISKRA,
sedaj Metuljčki

FOLKLORNA SKUPINA ISKRA je delovala v okviru slovenskega misijona v Kew. Vaje je imela v dvorani pod cerkvijo in sodelovala na prireditvah misijona ter drugih slovenskih in multikulturnih prireditvah. Skupino je vodila Draga Gelt OAM, učiteljici pa sta bili poleg Drage še Melissa Fistrič in Natasha Pišotek. V letu 2012 je folklorna skupina Iskra zaradi študijskih obveznosti nastopila le enkrat.

Nadaljujejo pa sedaj njeno delo učenci Slomškove šole, ki so prvič nastopili v novih narodnih nošah s plesi na materinskem in očetovskem dnevu 2012 ter na 38. slovenskem mladinskem koncertu v Brisbanu 6. oktobra 2012 kot METULJČKI. Za nastope jih je pripravila učiteljica mag. Julie Kure Bogovič ob pomoči mamic in Renate Miklavec, ki ima na skrbi narodne noše. To delo veselo nadaljujejo.

Popestrili so tudi 40. slovenski mladinski koncert v Melbournu v soboto, 4. oktobra 2014. Radi sodelujejo pri slovesnostih v Kew, povabljeni pa so tudi na društvena praznovanja.

DOM MATERE ROMANE

DOM MATERE ROMANE je bil zgrajen kot dom za ostarele slovenske rojake, ki bodo še lahko gledali sami nase - torej kot hostel za starejše. Zgrajen je bil leta 1992 ob neutrudnem prizadevanju patra Bazilija. Ime je dobil po pokojni redovni predstojnici materi Romani Toplak, prvi sestri, ki je v Avstralijo leta 1966 pripeljala slovenske redovnice frančiškanke Brezmadežne. Dom je vodilo po zaupništvu Slovenske frančiškanske province, ki jo sedaj v Slovenskem misijonu v Melbournu zastopa p. Ciril A. Božič OFM OAM, pet zaupnikov pod vodstvom njihovega predsednika Stanka Prosenaka. Za minulo delo sta zaupnika Simon Špacapan in Tone Brne ob upokojitvi leta 2003 prejela od lastnika - Slovenske frančiškanske province - odlikovanje, naslov »Častni zaupnik doma matere Romane«.
Zaupniki Doma matere Romane so bili: Stanko Prosenak - predsednik, Marko Zitterschlager, Ana Marija Cek - tajnica, Simon Grilj - zapisnikar, David Hvalica.

Z leti se je DMR kot hostel zaradi možnosti spremenjene zakonodaje spremenil v 'Nursing Home', kjer je bilo v letu 2012 od tridesetih stanovalcev ze 18 takšnih, ki so potrebovali visoko nego - High Care. Prostori DMR niso več odgovarjali novim nalogam in zahtevam visoke nege, zato je bilo potrebno narediti bolečo rez in Dom matere Romane kot 'Nursing Home' zapreti. Če tega ne bi storili leta 2012, bi nas razmere prisilile nekoliko pozneje, a za veliko večjo čustveno in finančno rano; takrat bi ostali brez vsega, da bi lahko speljali tako zahteven proces. V letu 2014 smo videli in slišali za kolaps mnogih in nekdaj uspešnih podjetij in ustanov, tudi na področju skrbi za ostarele. Male sobice, trideset jih je bilo, po dve skupaj sta imeli eno kopalnico in WC, ze nekaj časa niso ustrezale današnjim standardom v domovih za starejše, kaj šele omogočale zaposlenim uporabo vseh pripomočkov za dvigovanje in nego starostnikov. O tem so se gotovo prepričali tudi sorodniki nekdanjih stanovalcev Doma matere Romane, ki so v novih domovih dobili za isto ceno prostorne sobe in prav tako dobro in domačo oskrbo, pa tudi nekdanji uslužbenci, ki nadaljujejo svoje delo v novih ustanovah.

Dom matere Romane je dobil v letu 2014 svoje novo poslanstvo, ki ga potrebnim kot najemniki Doma v kršcanskem duhu nudijo Servants Community Housing Inc. Tako sedaj Dom v duhu franciškanske karizme sluzi pomoci potrebnim in seveda tudi našemu občestvu, da bomo lahko še naprej ohranjali poslanstvo ter skrbeli in z umnostjo dobrega oskrbnika vzdrževali dejavnosti in velike prostore, ki jih ima Slovenski misijon v Melbournu.
V nadaljevanju si lahko preberete vse, kar je bilo povedano in utemeljeno o ZAPRTJU DOMA MATERE ROMANE KOT NURSING HOME v septembru 2012.

POVEZAVA NA CELOTEN ČLANEK STATEMENT OF CLOSURE BY FR. PAUL SMITH OFMProvincial Minister of Franciscan Province of the Holy Spirit, Australia

ARHIV

ARHIV misijona je vzorno in strokovno uredila arhivarka Veronika Ferfolja sedaj poročena Brown. Ob petdesetletnici delovanja slovenskih frančiškanov in redovnih sester v Avstraliji (1951 - 2001) sta Draga Gelt in Veronika Ferfolja pripravili bogato knjigo Pax et bonum - Mir in dobro. Knjigo so izdala Slovenska verska in kulturna središča v Avstraliji, The Slovenian Religious and Cultural Centres in Australia, Melbourne 2001.

Ob 15. obletnici smrti p. Bazilija Albina Valentina OFM, MBE (26. 07. 2012) je slovenski misijon iz Melbourna zaprosil frančiškansko založbo Brat Francišek v Ljubljani, da je natisnila pesniško zbirko p. Bazilija pod naslovom Spomini nemi me v objem love. Knjiga je v digitalni obliki dostopna tudi na tej spletni strani (www.glasslovenije.com.au).

Delo v arhivu se seveda stalno urejuje, dopolnjuje in tudi digitalizira. Tako imamo sedaj v digitalnem zapisu ze vse letnike MISLI (1952 - 2014), ki so gotovo najboljši vir zapisa slovenskega utripa v Avstraliji.

MISLI

Religious and Cultural Bi-Monthly Magazine in Slovenian language. Informativna dvomesečna revija za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji
Ustanovljena (Established) leta 1952. Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia.

Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji.
Glavni urednik in upravnik (Editor and Manager): p. mag. Ciril A. Božič OFM OAM EV

Baraga House, 19 A'Beckett Street, KEW VIC 3101

Sourednica (Production Editor) in računalniški prelom: Marija Anžič, Kew

Stalni sodelavci: Florjan Auser, Mirko Cuderman, Tone Gorjup, Marija Grosman, Martha Magajna, Štefan Šernek, Cilka Žagar.
Skupina prostovoljcev v Kew pripravi Misli za na pošto.

Naslov: MISLI, PO Box 197, KEW VIC 3101
Tel.: 03 9853 7787
Fax: 03 9853 6176
E-mail: misli@bigpond.com; cirilb@bigpond.com



Naročnina za leto 2018 je 60 avstralskih dolarjev, zunaj Avstralije - letalsko 120 dolarjev |
Naročnina se plačuje vnaprej | Bančni račun pri Commonwealth Bank v Kew, BSB: 06 3142. Številka računa: 0090 1561 | Poverjeništvo za MISLI imajo vsi slovenski misijoni v Avstraliji | Rokopisov ne vračamo | Prispevkov brez podpisa ne objavljamo | Za objavljene članke odgovarja pisec sam | Vnašanje in priprava strani (Typing and Lay-out): MISLI, 19 A'Beckett Street, Kew VIC 3101
Tisk (Printing): Simon Kovacic Printing Melbourne. | Email:skovacic@optusnet.com.au

Misli na internetu: | Florjan Auser | http://www.glasslovenije.com.au - Tam kliknite na MISLI. |
ISSN 1443-8364 | Print Post Publication Number: 100004295 (od marca 2013)|

V PROSTORIH MISIJONA GOSTUJEJO:

PISARNA SLOVENSKEGA SOCIALNEGA SKRBSTVA IN INFORMACIJSKI URAD: Odprta je ob nedeljah od 11. do 12. ure ter prvi in tretji četrtek v mesecu od 10. do 12. ure. Telefon in faks: 03 9853 7600.

Foto utrinki našega misijona