Besede pripadnosti, vnetega dela, predanosti, požrtvovalnosti, žrtvovanja, prevzemanja raznih funkcij, globokih čustev do rojstne domovine Slovenije, res ponosen duh skupnosti - slovenstva nasploh, bi težko izrazili kar tako. Takim kot je gospod Alfred Brežnik – Fredi pa seveda z veliko lahkoto. Fredi (zaradi njegove skromnosti bo ostal še kar Fredi, tako kot ga poznajo tudi v Avstraliji), ki mu je vsaka minuta, vsaka, ura, vsak dan, vsak teden, mesec, vsako čustvo .... celotno njegovo bitje – ena sama misel na Slovenijo, še tudi po 48 letih življenja v Avstraliji skoraj vsako leto hodi v svojo rojstno domovino po energijo “to recharge the batteries” bi rekli Avstralci. Ob opisovanju Fredija, bi človek rad ostal sentimentalen, pisal bi o urah in urah telefonskih pogovorov z njim, ko je pozabljal na vse drugo, večkrat celo na svojo družino in na delo v podjetju ... ko so ga leta in leta preplavljale narodnostne misli in želje po svobodni Sloveniji, ki jo je končno dočakal na licu mesta ob proglasitvi samostojne Republike Slovenije v sami slovenski skupščini v Ljubljani, potem pa okusil tudi prve travme desetdnevne vojne. In čeprav prebiva v veliki, odprti, svobodni deželi Avstraliji, kjer lahko na več kot sto jezikov nekomu rečeš “rad te imam”, živi tudi življenje zvestega Avstralca, družinskega človeka in podjetnika, predvsem pa predanega Slovenca!

Rodil se je 17. maja 1937 v Šentjurju pri Celju. V Ljubljani je končal srednjo tehnično šolo, oddelek za elektrotehniko – šibki tok. Kmalu po odsluženju vojaškega roka v takratni Jugoslaviji ga je ladja Oceanija leta 1959 odpeljala v tujino, v njegovo novo domovino Avstralijo, kjer se je njegovo življenje odvijalo in potekalo kot po tekočem traku. Še naprej se je izpopolnjeval v svojem poklicu a je leta 1978 ustanovil svoje lastno podjetje Emona Instruments. S soprogo Jeni sta dobila dva sinova, Fredi je starejši, Marko pa mlajši (danes sta že oba poročena in Fredi ima že pravo četico vnukov). Družina se je kmalu naselila v sydneyskem predelu Randwick, blizu znane oceanske plaže. Oba sinova in soproga Jeni delajo v družinskem podjetju Emona Instruments Pty Ltd, Fredi, inženir elektronike, kot tehnični direktor in Marko, diplomirani komercialist, ki se ukvarja s
trženjem in splošnim vodenjem podjetja.

Bolj intenzivno se je vključil v slovensko skupnost nekaj let po prihodu v Avstralijo in sicer pri Akciji za dom, ki je bila nekak temelj za izgradnjo današnjemu Slovenskemu društvu Sydney. Tudi članstvo v Narodnem društvu (slovenskem) je bilo dokaj vidno in kot nekak protiutež takratnemu delovanju Slovenske izseljenske matice a je izgubilo svoj pomen z nastankom slovenske države. Bil je pobudnik ustanovitve slovenskega šolskega odbora in dvanajst let njegov tajnik, v tej vlogi se je še posebej angažiral. Predsednik oziroma vodja (kot sam raje sliši) Društva za podporo demokracije v Sloveniji in eden od idejnih ustanoviteljev Avstralske slovenske konference (ASK) za Svetovni slovenski kongres (SSK) ter njenih Narodnih svetov. Nekaj let tajnik in odbornik SNS-NSW in delegat pri ustanovitvenem kongresu SSK v Ljubljani. Po ustanovitvi SSK je bil član “častnega razsodišča SSK”. Bil je upravnk glasila ASK Slovensko Pismo, ki sta ga ustanovila s Stanko Gregorič (urednico), po osamosvojitvi Slovenije pa je bil poleg Dušana Lajovica in Stanke Gregorič še soustanovitelj Glasa Slovenije, ki je izhajal skoraj deset let in skoraj ves ta čas sta bila oba konzula, Lajovic in Brežnik, finančna podpornika oziroma sponzorja časopisa, tudi potem, ko ga je leta 1996 prevzel kot manager Florjan Auser (urednica Stanka Gregorič). Leta 1990 je ustanovil tudi Informacijski urad ter dve leti neumorno pošiljal fax novice Slovencem po vsej Avstraliji pa tudi raznim avstralskim uradom in medijem in to delo mu je vzelo marsikatero urico spanja. Pomembna je bila tudi njegova vloga v “Good Neighbour Council of NSW”, kjer je predstavljal Slovence, ob ustanovitvi “Ethnic Community Council of NSW” je bil “foundation member” in pripomogel, da je naš slovenski rojak pok. odvetnik Vladimir Menart iz Sydneyja postal “vice chairman” te organizacije, ki je igrala tudi veliko vlogo pri rojevanju multikulturne Avstralije.

Pred osamosvojitvijo Slovenije je lobiral pri avstralskih politikih za priznanje Slovenije, pisal je pisma in sodeloval pri raznih delegacijah, ki so obiskovale avstralskega prvega in zunnajega ministra, zato ima tudi delež zaslug za priznanje Slovenije, saj jo je Avstralija priznala kot prva prekmorska država. Za konzula RS je bil imenovan ob otvoritvi konzulata RS v Sydneyju leta 1992, ob obisku dr. Janeza Drnovška v Avstraliji pa je bil leta 1998 imenovan za častnega generalnega konzula RS. V času Olimpijskih iger Sydney 2000 si je kot ataše slovenske reprezentance prizadeval za čim boljšo organizacijo in uspeh športnikov in obiskovalcev iz Slovenije. In sicer je vedno vsakogar sprejel z veliko mero prijaznosti in gostoljubnosti.
Fredi kot častni generalni konzul vsa leta sodeluje v konzularnem zboru in opravlja obveznosti do drugih organizacij in podjetništev kot je na primer EABC (Europe Australia Business Council), z avstralsko gospodarsko zbornico in nenazadnje in seveda tudi z Veleposlaništvom RS v Canberri. Vsako leto ob Dnevu državnosti RS prireja v parlamentu zvezne države NSW slovesnost za ves konzularni zbor, ki se ga udeležujejo tudi člani avstralske vlade in parlamenta, mnogi VIP-iji in seveda predstavniki slovenske skupnosti. Ob takih priložnostih, ko pred NSW parlamentom vihra naša slovenska zastava, se naš generalni konzul vedno potrudi, da obiskovalcem predstavi še delček naše kulture – ali nastopi kak pevski zbor, klavirist, pevec ali drug umetnik, največkrat iz Slovenije.
22. maja 2001 je takratni predsednik RS Milan Kučan izročil Alfredu Brežniku visoko državno odlikovanje Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije, saj je s svojo požrtvovalnostjo in inventivnostjo odigral nenadomestljivo vlogo pri izpeljavi projekta “Slovenija in Sydney 2000”. Alfred Brežnik se je nenazadnje med avstralskimi Slovenci uveljavil kot človek, ki jih je bil sposoben povezati kadar je šlo za skupno stvar, ki je bila v prid slovenstva in domovine Slovenije.
Vse najboljše, gospod Brežnik! Naj bodo pred vami leta počitka in sreče v krogu svoje družinice, za ves vaš trud pa naj vam poplačajo lepe urice, ki vam jih zagotovo nudi vaša - tretja generacija Brežnikov v Avstraliji.

Stanka Gregorič
Maribor