Na komisiji DZ o problematiki pridobivanja državljanstva

Ljubljana, 12. maja (STA) - Komisija DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je na današnji 5. seji razpravljala o problematiki pridobivanja slovenskega državljanstva za Slovence zunaj meja Slovenije, o čemer je govorila že januarja. Vlado je ob tem pozvala, naj sprejme nadaljnje ukrepe za olajšanje pridobivanja slovenskega državljanstva za slovenske izseljence in njihove potomce. Komisija se je seznanila tudi s poročilom o delu urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v letu 2005.

Komisija je januarja vlado opozorila na problematiko izvajanja obstoječe zakonodaje o pridobivanju državljanstva za Slovence po svetu. Člane komisije je sedanji vodja urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, državni sekretar Zorko Pelikan, danes obvestil, da na uradu analizirajo prejete vloge za pridobitev državljanstva, kar bodo predvidoma končali do konca maja. Generalni direktor direktorata za upravne in notranje zadeve Bojan Trnovšek pa je povedal, da tudi na notranjem ministrstvu v sodelovanju z uradom preučujejo omenjene vloge, pri čemer jim je uspelo odpraviti izostanke z lanskega leta.

Ob tem je Trnovšek komisijo še obvestil, da bo vlada do 28. julija sprejela novelo zakonu o državljanstvu, pri čemer bi bilo potrebno razmisliti tudi o dveh pobudah komisije. Slednja je namreč na 4. seji 19. januarja vladi predlagala, naj se preuči možnosti za spremembo zakona o državljanstvu predvsem v 6. členu, ki za pridobitev državljanstva po rodu sedaj kot zgornjo starostno mejo določa 36 let, pri čemer je predlagala odpravo zgornje starostne meje. Komisija je takrat vlado pozvala tudi, naj zaradi razlikovanja slovenskih izseljencev in njihovih potomcev od tujcev razmisli o spremembi 12. člena tega zakona, pri čemer naj odpravi sedanje omejitve po rodu, ki je sedaj do tretjega kolena.

Nekdanji vodja urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Franc Pukšič je v razpravi o problematiki pridobivanja državljanstva pojasnil, da je urad v času njegovega mandata lani rešil 1644 vlog, medtem ko je bilo v letu 2004 rešenih le 221 vlog. Poudaril je, da so se na uradu reševanja vsake vloge posebej lotili tankočutno, zato ga je zanimalo, ali gre pri sedanji analizi vlog za revizijo. Vodja komisije Janez Kramberger (SLS) mu je odgovoril, da je komisija za preučitev zaprosila, ker so jih na to problematiko opozorili izseljenci in ob tem nekateri navedli tudi, da so se enake oz. podobne vloge reševale različno. Prav zato je komisija tudi predlagala komisijsko obravnavo vlog, to je, da o njih ne bi odločal en sam uradnik.

Pukšič je izpostavil tudi, da je bilo izmed 1644 lani obravnavanih vlog za pridobitev državljanstva 1291 z držav na območju nekdanje Jugoslavije. Teh je bilo pozitivno rešenih le 15, saj so po besedah Pukšiča prosilci v njih večinoma prosili za slovenski potni list. Ker je Pukšič slednje izrekel v srbskem oz. hrvaškem jeziku, se je Samo Bevk (SD) vprašal, ali je nek slovenski izseljenec, ki živi v Buenos Airesu, več vreden od tistega, ki živi v Skopju ali Beogradu. Poudaril je, da je pri tem vprašanju potrebno voditi državniško in ne strankarsko politiko. Pukšič mu je odgovoril, da nikakor ne ločuje slovenskih izseljencev po državah, da pa na urad prihajajo tudi prošnje Neslovencev. Te vloge mora sicer urad po besedah Trnovška vrniti na MNZ.

Medtem ko je Aleš Gulič (LDS) v razpravi poudaril, da analiza pridobivanja državljanstva na uradu za Slovence še poteka, tako da ni smiselno napovedovati pozitivnih ali negativnih izidov, je predstavnik Slovencev po svetu v DZ Branko Zorn menil, da bi bilo morda smotrno analizirati tudi pritožbe na zavrnjene vloge za državljanstvo. Bevk je ob tem spomnil, da je na zavrnjeno vlogo močna zgolj tožba na upravnem sodišču, ne pa pritožba, pri čemer mu je potrdil Trnovšek.

Komisija je ob koncu razprave sprejela sklepa, naj urad za Slovence po svetu vloge za pridobitev državljanstva obravnava komisijsko in naj vlada sprejme nadaljnje ukrepe v smeri olajšanja pridobivanja slovenskega državljanstva. Na predlog Pukšiča je sprejela tudi sklep, naj MNZ za obdobje minulih štirih let zbere podatke o nerešenih vlogah in tožbah na upravnih sodiščih.

V nadaljevanju seje je Pelikan komisijo na kratko seznanil s poročilom o delu urada za Slovence v zamejstvu in po svetu v letu 2005, ki so ga člani komisije prejeli že pred tem. Pelikan je kot uspeh minulega leta izpostavil predvsem sprejetje zakona o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Zakon je označil za zgodovinski.

Člani komisije so nato sprejeli dva sklepa v zvezi s poročilom. V prvem so navedli, da so se seznanili s poročilom o delu urada v letu 2005, v drugem pa na vztrajanje Pukšiča, da so se seznanili s poročilom urada v obdobju med 1. 1. in 30. 11. 2005 - takrat je bil na čelu urada Pukšič. Slednji je sicer sprva želel, da komisija sprejme sklep, da se je seznanila z dvema poročiloma o delu urada v letu 2005. Člani so dodatno sprejeli tudi sklep, da omenjeno poročilo prejmejo tudi štiri za Slovence zainteresirana civilna združenja.