S katerimi evropskimi in drugimi državami po svetu obstajajo bilateralni sporazumi o socialnem oziroma pokojninskem zavarovanju vključno z bivšimi jugoslovanskimi republikami in ali so ti že ratificirani?
Od vstopa Slovenije v Evropsko unijo je Uredba (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj skupnosti nadomestila bilateralne sporazume o socialni varnosti, ki so veljali med Slovenijo in posameznimi državami članicami EU. Uredba velja tudi za države članice EGP (Norveška, Lihtenštajn in Islandija) in Švico.
Poleg navedene uredbe zavezujejo Slovenijo tudi bilateralni sporazumi s področja socialne varnosti, ki jih je sklenila Republika Slovenija z naslednjimi državami:
- Hrvaška (Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, objavljen v Uradnem listu RS-MP, št. 21/1997),
- Republika Makedonija (Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo, Ur. l. RS-MP, št. 10/2000),
- Kanada in Quebec (Sporazum o socialni varnosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Kanade in Sporazum o socialni varnosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Québeca, Ur. l. RS-MP, št. 21/2000),
- Avstralija (Sporazum o socialni varnosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Avstralije (Ur. l. RS-MP, ŠT. 9/2003).
Bilateralni sporazumi z Bosno in Hercegovino in Argentino so v postopku sprejema, niso ratificirani in še ne veljajo.
Znano je, da BiH ne izplačuje pokojnin slovenskim državljanom v Sloveniji vse od začetka tamkajšnje vojne, Slovenija pa tem upokojencem plačuje le denarni nadomestek kot dodatek k tuji pokojnini (kako je lahko dodatek k nečemu kar ne obstoja?), pokojnino iz BiH pa nimajo pravice prejemati. Odločiti se torej morajo za eno ali drugo: ali dodatek v Sloveniji ali pokojnina v BiH.
Pristojni nosilci v Bosni in Hercegovini priznavajo slovenskim državljanom pokojnino, v kolikor le-ti vložijo zahtevek pri bosansko-hercegovskem nosilcu in izpolnijo pogoje za pridobitev pokojnine, kakor jih določa bosansko-hercegovska zakonodaja s tega področja.
Na podlagi Zakona o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ (uradno prečiščeno besedilo, Ur. l. RS št. 16/07) ima državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki je uveljavil pravico do pokojnine v kateri od republik nekdanje SFRJ pravico do dodatka k pokojnini. Pravica do dodatka se pridobi na podlagi zahtevka, ki ga upravičenec vloži pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
Na podlagi 4. člena navedenega zakona se dodatek lahko odmeri tudi v primeru, da nosilec zavarovanja iz katere od republik nekdanje SFRJ upravičencu ne nakaže pokojnine za določen mesec.
Glede na informacije, ki jih je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije prejel s strani bosanskih nosilcev pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Bosna in Hercegovina pokojnine izplačuje vsem upravičencem, ne glede na državljanstvo in ne glede na to, kje živijo. Vaše navedbe, da se slovenskim državljanom, ki prebivajo v Sloveniji, pokojnine iz BIH ne izplačujejo, torej ne držijo.
Ali se ob upokojevanju v Sloveniji (pokojninsko in invalidsko) lahko upošteva dopolnjena doba recimo v ZDA? Argentini? Avstraliji?
Republika Slovenija nima sklenjenega sporazuma z ZDA, zato se doba, dopolnjena v tej državi, ne upošteva za pridobitev pravic iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja v RS. Takšen sporazum je z Avstralijo sklenjen in že velja, z Argentino pa je sporazum sicer podpisan, vendar še ni veljaven. Zato je za čas dela v državah, s katerimi sporazum ni sklenjen, pod določenimi pogoji urejeno obvezno zavarovanje v RS. Če to zavarovanje tekoče ni bilo vzpostavljeno, je od leta 2000 dalje uvedena tudi možnost dokupa zavarovalne dobe za takšno obdobje.
Uredba 1408/71 ter bilateralni sporazumi o socialni varnosti omogočajo osebam, ki imajo zavarovalno dobo dopolnjeno v dveh ali več državah, seštevanje zavarovalnih dob, kadar je to potrebno zaradi izpolnitve pogojev za pridobitev pravic po zakonodaji posamezne države. Za pridobitev pravice do slovenske pokojnine se torej lahko upošteva tudi doba, dopolnjena v drugih državah članicah EU/EGP ali Švici, oziroma doba, dopolnjena v državi, s katero je Slovenija sklenila bilateralni sporazum o socialni varnosti.
V nasprotnem primeru ni seštevanja zavarovalnih dob in mora takšna oseba izpolniti pogoje za upokojitev kot jih določa notranja zakonodaja posamezne države.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (uradno prečiščeno besedilo, Ur.l. RS št. 109/06) v tretjem odstavku 198. člena omogoča dokup zavarovalne dobe, tako da se državljanu Republike Slovenije, ob pogoju plačila prispevkov za obvezno zavarovanje, upošteva v zavarovalno dobo čas, v katerem je bil po prenehanju zavarovanja pri zavodu (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) zaposlen v državi, s katero ni sklenjen sporazum o socialnem zavarovanju.
Državljan Republike Slovenije lahko tako pod zgoraj navedenimi pogoji dokupi zavarovalno dobo v ZDA in v Argentini, s katerima Slovenija nima sklenjenega sporazuma o socialni varnosti. Zavarovalna doba, dopolnjena v Avstraliji, pa se mu bo po potrebi upoštevala pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice do slovenske pokojnine na podlagi Sporazuma o socialni varnosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Avstralije.
Kaj pa kombinirane pokojnine in seštevanje delovne dobe v Sloveniji in dobe bivanja v tujih državah za Slovence, ki živijo zunaj matičnih meja?
Če zakonodaja države članice EU/EGP ali Švice oz. zakonodaja države, s katero ima Slovenija sklenjen sporazum o socialni varnosti, pozna dobo prebivanja, se pri odločanju o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi Uredbe (EGS) 1408/71 oz. bilateralnega sporazuma v Republiki Sloveniji upoštevajo tudi dobe prebivanja, ki jih na predpisanem obrazcu sporoči tuj nosilec socialnega zavarovanja.
Kako potekajo izplačila pokojnin iz Slovenije? V evrih ali v valuti tuje države kamor so namenjene? Čeprav to ni zadeva Slovenije, je slišati, da določene banke v Avstraliji upokojencem zaračunavajo transakcijo.
Po informacijah Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije potekajo izplačila pokojnin iz Slovenije na območje EU, EGP in v Hrvaško v glavnem v evrih, v Avstralijo v avstralskih dolarjih, v ZDA v ameriških dolarjih itd.
Izplačila pokojnin v Avstralijo tako potekajo preko poslovne banke v Sloveniji (Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana), le-ta sprovede nakazilo preko korespondenčne banke v Avstraliji. Pred kratkim je v Avstraliji prišlo do zamenjave korespondenčne banke ravno zaradi zaračunavanja previsokih provizij. Zamenjava banke je omogočila upravičencem, da pridejo hitreje do nakazila, pa tudi provizije so sedaj nižje. Žal pa na problematiko povezano s provizijami bank država Slovenija nima vpliva.
Kako pa je z zdravstvenim zavarovanjem povratnikov v Sloveniji? Kakšno vsoto denarja morajo plačati mesečno da pridobijo osnovno zdravstveno zavarovanje? Pojavljajo se različne govorice da naj bi plačevali 20 % od svojega dohodka.
Vprašanje ni v pristojnosti Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Svetujemo vam, da se z vprašanjem obrnete na ministrstvo za zdravje.
Ali mora plačevati osnovno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji tudi tisti, ki je tukaj pridobil pravico do slovenske invalidske ali starostne pokojnine?
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije plačuje prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje uživalcev pokojnin in uživalcev nadomestil iz invalidskega zavarovanja, če je zanje obvezno zdravstveno zavarovanje v RS.
Po 10. točki 15. člena ZZVZZ so obvezno zdravstveno zavarovane osebe s stalnim prebivališčem v RS, ki prejemajo pokojnino po predpisih RS. Zavod tudi prijavi te osebe v obvezno zdravstveno zavarovanje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Prispevek se plačuje v višini 5,96% od zneska izplačane pokojnine in sicer v breme Zavoda.
Če so te osebe poleg obveznega zdravstvenega zavarovanja vključene tudi v prostovoljno zdravstveno zavarovanje, morajo prispevke - premije za to prostovoljno zavarovanje plačevati same iz pokojnin. Lahko pooblastijo Zavod, da te premije v njihovem imenu odtegne od pokojnine in jih nakaže izbrani zavarovalnici.
Kaj pokriva osnovno zdravstveno zavarovanje?
Vprašanje ni v pristojnosti Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Svetujemo vam, da se z vprašanjem obrnete na Ministrstvo za zdravje.
Večina prebivalcev v Sloveniji plačuje dodatno zdravstveno zavarovanje recimo pri zavarovalnicah Vzajemna, Adriatik in še kje. Približne mesečne premije?
Vprašanje ni v pristojnosti Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Svetujemo vam, da se z vprašanjem obrnete na Ministrstvo za zdravje.
Kakšne ugodnosti pridobi zavarovanec s tem standardnim dodatnim zavarovanjem?
Vprašanje ni v pristojnosti Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Svetujemo vam, da se z vprašanjem obrnete na Ministrstvo za zdravje.
Kaj pa z nadstandardnim?
Vprašanje ni v pristojnosti Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Svetujemo vam, da se z vprašanjem obrnete na Ministrstvo za zdravje.
Kako je z dvojno obdavčitvijo? V Sloveniji večina upokojencev ne vlaga davčne napovedi – do katere višine pokojnine? Baje pa so nekateri izseljenci dvojno obdavčeni, v Sloveniji in v tujini?
Vprašanje ni v pristojnosti Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Svetujemo vam, da se z vprašanjem obrnete na Ministrstvo za finance.
V Sloveniji je po oceni Evropske komisije okrog 60.000 ljudi, ki so potrebni dolgotrajne oskrbe. To število pa se bo v naslednjih letih še povečalo. Preko kakšnih programov bo država urejala to področje?
Vlada RS se zaveda, da je vprašanje vzdržnega sistema dolgotrajne oskrbe eden ključnih izzivov, ki ga prinašajo velike demografske spremembe, ki smo jim priča. V zvezi s tem je bil že leta 2005 sprejet sklep, da je treba sistem dolgotrajne oskrbe modernizirati in zagotoviti trajne vire za njegovo financiranje. Za to je bil sprejet sklep, da se pripravi predlog zakona o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki naj bi to področje ustrezno in celovito uredil. Delovna skupina sestavljena iz predstavnikov Ministrstva za zdravje, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in nekaterih drugih institucij je tako že v lanskem letu v javno razpravo posredovala osnutek besedila, ki je doživel v javnosti močan odziv. Na osnovi pripomb, ki so bile takrat posredovane je delovna skupina v letošnjem letu nadaljevala s svojim delom in zaključuje predlog besedila.
Glavni cilji novega zakona so:
- povezati zdravstveno in socialno oskrbo oseb, ki pri opravljanju dnevnih aktivnosti potrebujejo pomoč tretje osebe,
- zagotoviti enakomerno regionalno dostopnost do storitev dolgotrajne oskrbe,
- spodbujati razvoj služb in storitev v domačem okolju,
- zagotoviti ustrezno preventivno dejavnost, uporabo sodobnih tehnologij in rehabilitacijske oskrbe,
- spodbujati neformalno oskrbo v družini v kombinaciji z različnimi formalnimi storitvami in servisi,
- vpeljati sistem obveznega socialnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, ki bo temeljil na solidarnosti in vzajemnosti.
Osebam, ki izpolnjujejo pogoje iz predpisov s področja invalidskega in pokojninskega zavarovanja ali zakonov, ki urejajo pravice vojnih veteranov, vojnih invalidov in invalidnih oseb je že zagotovljena finančna pomoč, med drugim v obliki dodatka za tujo pomoč in postrežbo. Na kak način bo obogatena oskrba na domu »navadnim upokojencem«, saj vemo, da v domovih za ostarele ni in ne bo prostora za vse in čeprav niso invalidni že zaradi starosti ne morejo več v celoti poskrbeti zase?
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve želi do konca tega desetletja zagotoviti kapacitete na področju dolgotrajne oskrbe, ki bodo skladne z Resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva.
V zvezi s tem je bil v letošnjem letu že pripravljen razpis za podelitev koncesij v domovih za starejše za 1600 mest, hkrati pa si prizadevamo tudi za širitev dejavnosti v domačem okolju oziroma v lokalnih skupnostih. Ključna naloga pa je sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi.
Vprašanja pripravila: Stanka Gregorič
Odgvori: Terezija Trupi
Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve
Odnosi z javnostmi
Kotnikova 5
1000 Ljubljana
Telefon:+386 1 369 77 37
Kot je razvidno iz sporočila Ministrstva za delo družino in socialne zadeve
- Odnosi z javnostmi RS, naj bi bila za odgovore na nekatera druga vprašanja pristojna Ministrstvo za zdravje RS, ki ima nove spletne strani na in na Davčno upravo RS katerim pa sem ta vprašanja že poslala 5. in 6. novembra 2007 a do sedaj nanje ni bilo odgovora.
Na Ministrstvo za zdravje sem na oddelek za odnose z javnostjo znova poslala vprašanja 15. novembra 2007.
Za več informacij se lahko vsakdor obrne na sledeče naslove:
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve:
http://www.mddsz.gov.si/
Kotnikova 5 1000 Ljubljana
Telefon: 01 369 77 00
Faks: 01 369 78 32
Republika Slovenija Ministrstvo za zdravje:
www.mz.gov.si
Štefanova 5 1000 Ljubljana
Telefon: (01) 478 60 01
Fax: (01) 478 60 58
Ministrstvo za finance
Davcna uprava RS:
http://www.durs.gov.si/
Šmartinska cesta 55, p. p. 631, 1001 Ljubljana
Telefon: (01) 478 27 00
Fax: (01) 478 27 43 |
