četrtek, 5. julij, 2007

Ljubljana (Slovenija) - Poslanske klopi državnega zbora so danes zasedli Slovenci iz zamejstva in izseljenstva, ki so se letos sedmič zbrali na vseslovenskem srečanju Slovencev, ki živijo izven meja Slovenije. Tradicionalno srečanje pripravlja komisija DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu. Njen predsednik Janez Kramberger (SLS) je poudaril, da lahko rojaki v tujini pripomorejo k vzpostavljanju mostov med državami, predsednik DZ France Cukjati pa je Slovence v zamejstvu in po svetu označil za "cvet slovenstva".

Kot je dejal Cukjati, lahko njihove korenine ostanejo žive skozi generacije ob dveh pogojih: "da imajo radi domovino, iz katere izhajajo" in "da jih ima tudi domovina rada". Ta mora to pokazati tudi z dejanji. "Domovina ima namreč rada svoje državljane, prebivalce in rojake po svetu, če po svojih postopkih, po svoji ustavi, zakonih, po celotnem pravnem sistemu pokaže to skrb," je dejal.

Kramberger je medtem poudaril, da lahko rojaki čez mejo posredujejo vedenje o kulturah, v katerih živijo, in hkrati promovirajo slovensko kulturo ter tako vzpostavljajo mostove med različnimi narodi. Namen današnjega srečanja je po njegovih besedah prispevati k čimboljšemu izkoristku možnosti za okrepitev sodelovanja med Slovenijo in tistimi, ki živijo v drugih državah.

Vodja urada vlada za Slovence v zamejstvu in po svetu, državni sekretar Zorko Pelikan, je izpostavil pomen vračanja Slovencev iz tujine. Odhajanje v tujino, ki ni več tako neizbežno, kot je bilo še pred dvema desetletjema, se danes vse bolj spreminja v vračanje, vendar pa to vprašanje še ni učinkovito rešeno, je priznal in napovedal, da si bo slovenska vlada v prihodnjih mesecih prizadevala za zmanjševanje birokratskih ovir, s katerimi se soočajo tisti, ki se želijo vrniti v Slovenijo.

"Za naše skupno dobro in razvoj našega naroda kot celote moramo zagotoviti takšne razmere, da se bodo naši izseljenci, kadar jih bo to zamikalo, lahko hitro in uspešno vključili v naše domače okolje," je opozoril Pelikan. "Vsak peti Slovenec živi izven meja meja Slovenije in ta potencial je potrebno povezati na sistematičen in učinkovit način," je še dejal. Z ustanovitvijo dveh svetov, sveta za Slovence v zamejstvu in sveta za Slovence po svetu, želi vlada po njegovih besedah doseči "nov in bolj učinkovit dialog z zamejci, izseljenci in zdomci".

Za preživetje slovenske besede in pesmi so po besedah Krambergerja zaslužne tudi slovenske katoliške misije v tujini, zato je bil uvodni govornik tudi izseljenski duhovnik v Nemčiji Janez Pucelj. Ta je opozoril, da je slovenska država za Slovence po svetu sicer "sveta domovina", ki pa vedno ne sliši vseh njihov težav. Krovni zakon o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja ostaja "nebogljen v skladišču dobrih namenov," je bil kritičen Pucelj, ki pa je priznal, da se hkrati odpirajo novi prostori dialoga. Zavzel se je za celovitost in enotnost "vseh treh Slovenij" in se vprašal, ali "smo sposobni postati subjekt, ki govori z enotnim glasom".

Srečanja se udeležuje okoli 150 Slovencev iz zamejstva in sveta, predstavnikov slovenskih oblasti, državnih ustanov, stroke in drugih. Popoldanski del srečanja bo v znamenju dveh delavnic: za Slovence v zamejstvu z uvodničarjem Borisom Pahorjem in za Slovence po svetu z uvodničarjem Andrejem Finkom iz Argentine.

V kulturnem programu je sodelovala skupina 41 dijakov slovenske sobotne srednje šole iz Argentine. 17-letna Nadja Magister iz argentinskega kraja Bariloche, predstavnica tretje generacije Slovencev v Argentini, je za STA povedala, da se v Sloveniji, kjer je bila že dvakrat, počuti kot doma. Zelo pomembno se ji zdi, da se v Sloveniji "spomnijo na nas v Argentini". In njeni načrti za prihodnost? "Zaenkrat bom študirala v Argentini, potem pa razmišljam, da bi prišla v Slovenijo in vsaj poskusila živeti tukaj. Mislim, da s tem ne izgubim nič."