Pred kratkim je v Mariboru potekala trgatev najstarejše trte na svetu, dogodku ste prisosvovali tudi vi, gopsod Rizmal. Cepiči te trte so zdaj posejani že po več mestih v Sloveniji, presadili so jo tudi v Avstrijo, Nemčijo, Franciji, Luksemburg, na Poljsko, Hrvaško, in celo na Japonsko in v Avstralijo. Prav vi ste s pok. soprogo Elico Rizmal pričeli pred sedmimi leti s projektom presaditve mariborske Stare trte v Avstralijo. Podarili ste jo vinogradniškemu področju v okolici Melbourna. Kako ste sploh lahko prenesli cepič te trte v Avstralijo, saj vemo, da ima glede vnosa rastlin Avstralija zelo stroga merila?

Ko sva se z ženo Elico odločila, da izpeljeva promocijski projekt Stare trte v Avstraliji, sva najprej opravila vse formalnosti, kot so dogovor z županoma mesta Maribora in melbournške občine Yarra Ranges, pod katerega spada tudi Yarra Valey, najpopularnejše vinogradnisko področje v državi Viktoriji. Seveda je za dogovarjanje pomagalo dejstvo, da sva bila radi najinih aktivnosti zelo dobro seznanjena z legalnimi pogoji in zahtevami uvoza cepičev Stare trte v Avstralijo. Cepiči so bili poslani na najin naslov s tem, da so namreč v Avstraliji predpisane zelo visoke kazni vključno z zaporno kaznijo.

Razen vas pa je prisostvoval letošnji trgatvi v Mariboru tudi direktor avstralske vinarne McWilliams Vinery z družino, ki je s strani vase občine pooblaščen za vzdrževanje v Avstraliji posajene mladike Stare trte.

Obisk g. McWilliamsa v Sloveniji je koordiniral Urad za turizem MOM. Namen obiska je bil seznaniti omenjenega gospoda s podrobnostmi festivala Stare trte v Mariboru in seveda, da si za njegovo boljše razumevanje pomembnosti projekta Stare trte ogleda tudi našo Slovenijo.

In kako uspeva trta v Avstraliji?

Že od samega začetka se v Avstraliji posajena mladika Stare trte z Lenta obrezuje plansko z namenom, da doseže določeno obliko in da bomo imeli ob prvi uradni trgatvi kar se da obilno letino. Seveda ima naša «princesa«, kot jo tudi imenujemo, že nekaj let kar precej grozdov in res zelo dobro napreduje tudi v avstralski zemlji.

Ja, bliža se leto, ko boste imeli prvo uradno trgatev v Avstraliji.

Prvo uradno trgatev Stare trte v Avstraliji planiramo v za Slovenijo zelo pomembnem letu 2008, ko bo ta prevzela predsedstvo v EU. Seveda se zavzemam, da bi v letu 2008 kar se da opazno predstavili se nekaj dodatnih projektov...

Prav gotovo je ta projekt povezan tudi z mnogimi težavami.

Opažam, da do sedaj v Sloveniji še ne dojemajo pomembnosti in promocijskih možnosti projekta Stare trte. Menim, da bi v tem projektu morali sodelovati predstavniki različnih ministerstev in služb, kakor tudi privatni sektor, saj bi lahko preko njega predstavili tudi veliko drugih promocijskih projektov. Prav te dni imam prav na to temo obetajoče srečanje s sedanjim državnim sekretarjem za Slovence po svetu, g. Pelikanom in njegovimi sodelavci in močno upam, da bodo naši razgovori res uspešni, zlasti sedaj, ko se pripravljamo na to prvo uradno trgatev Stare trte v Avstraliji.

Ste dobili že kaj sredstev od ministrstev v Sloveniji in za kakšne projekte?

Projekt je v Avstraliji prerasel v vsakoletni Festival Stare trte z namenom, da aktivnosti okoli festivala popestrimo in se predstavimo tudi avstralski publiki. Do sedaj najuspešnejši je bil Festival leta 2002, ko so za popestritev poskrbele Vesele Štajerke in smo imeli v 21 dneh njihovega gostovanja kar 17 nastopov. Od tega je bilo kar šest promocijskih koncertov po avstralskih šolah in jih je poslušalo kar 1400 šolarjev. Tri promocijske nastope smo imeli v cerkvenih središčih po Avstraliji. V svoje gostovanje so Vesele štajerke vključile zelo pester program in izpolnile vse dogovorjene pogoje.

Za projekt stare trte sem dobil v preteklosti finančna sredstva ki so delno krila promocijske aktivnosti in so bila dodeljena na osnovi vsakoletnih razpisov a dober del stroškov je bil v preteklosti redno krit iz mojega družinskega proračuna. Za leto 2007 in 2008 še nimam odobrenih sredstev, ker še čakamo na razpise uradov, je pa za daljnoročne in zahtevne projekte takšen način dodeljevanja sredstev precej zapleten in pogosto ne daje dovolj časa za zadovoljivo izvedbo projektov.

Kolikor mi je znano si že nekaj let prizadevate uprizoriti na avstralskem odru slovensko opereto Radovana Gobca Planinska roža, seveda prevedeno v angleščino. Kdo jo je prevedel, kdo bo finančno podprl ta projekt?

Kot iniciator in koordinator projekta prevoda slovenske operete Radovana Gobca Planinska roža v angleški jezik, sem pred leti dobil sponzorstvo od Urada za Slovence po svetu na MKRS. Libreto operete je prevedel, takrat v Avstraliji živeč pesnik Bert Pribac, notni material je uredil prof. glasbe Franci Rizmal a računalniško je notni material izpisal Lovro Rizmal. Sam sem obdelal pevski del teksta a k sodelovanju sem povabil tudi profesorja angleškega jezika na Deakin Univerzi v Melbournu. Celoten projekt je bil izpeljan v dogovoru z lastnikom operete g. Mitjo Gobcem in Uradom za Slovence po svetu na MKRS.

Upam, da bo v kratkem prevedena opereta tudi natiskana.

Odrska uprizoritev operete v Avstraliji bi naj bil skupen slovensko avstralski projekt, v katerem bi naj sodelovali – Urad za Slovenin drugi. Seveda, ko bomo dobili zavezajoče odgovore s strani slovenskih akterjev, bomo k sodelovanju povabili še avstralske partnerje. Tudi to opereto bi naj predstavili na avstralskem odru v pomembnem letu 2008. Seveda je za realizacijo tega projekta potrebnih se veliko razgovorov in sodelovanja kot v Sloveniji tako tudi v Avstraliji.

Kaj pa vaše delovanje na gospodarskem področju?

Omenil bi, da sem kot predsednik Slovensko avstralskega poslovnega združenja že v letu 1992 imel organizirane vse dogovore z Avstralsko gospodarsko zbornico v Canberri, da bi jih obiskala delegacija GZS in se seznanila kako posluje GZA, ki že od nekdaj posluje kot zbornica z neobveznimčclanstvom. Isto namreč velja tudi za Chamber of Manufacturers – Obrtna zbornica v AUS. Ne smemo pa pozabiti, da je GZ najvišje gospodarsko združenje v državi in da je ime GZ – Chamber of Commerce – mednarodno zaščiteno ime in se lahko recimo Slovenian Chamber of Commerce of Australia, v Avstraliji registrira samo s privolitvijo obeh držav. Menim, da je takšen obisk, zlasti za predstavnike GZS, prav danes še bolj aktualen.

Razen zgoraj navedenega ste bili nasploh aktivni v avstralski slovenski skupnosti.

Prve aktivnosti beležim že v letu 1988, ko je soproga Elica v Ljubljani posnela prve intervjuje s četvorico…Kot Avstralski delegat sem se udeležil ustanovitvenega srečanja SSK, bil sem dolga leta član SSK in tudi predsednik SNS VIC, VD predsednik ASK, dolgoletni tajnik SNS Vic, iniciator publikacije Naša bitka za Slovenijo, koordinator mnogih pomembnih projektov kot so bili Svečana akademija ob priznanju Slovenije s strani avstralske vlade (častni gost g. Janez Janša 1992), koordinator Gala večera ob 5. obletnici plebiscita (1995), soiniciator, realizator in koordinator slovenskega TV programa na TV v Melbournu, iniciator in dolgoletni predsednik Slovenian Business Association v Melbournu, dolgoletni sodelovalec na vseh kulturnih in džzavnih svčcanostih od leta 1990 do nedavnega…in še bi lahko naštevali. Danes moje aktivnosti potekajo pod imenom agencije SAATCE – Slovenian Australian Agency for Trading & Cultural Exchange Melbourne. 

Kaj menite o sodelovanju s slovenskimi državnimi uradi in končno z organizacijami, ki obstajajo zaradi Slovencev v zamejstvu in po svetu (SIM, SVS, SSK, Urad...)? Zdaj naj bi premier Janez Janša ustanovil tudi posebni izseljenski svet. Kako vi osebno gledate na vsa ta združenja in odbore za Slovence po svetu?

To je še posebej očcutljivo vprašanje in prepričan sem, da bo moj odgovor povzročil precej nevolje med nekaterimi predstavniki danes aktivnih združenj in društev v Sloveniji pa tudi v svetu. Menim, da je celoten koncept sodelovanja in delovanja teh zastarel in ni najbolj uspešen v smislu vseslovenskega združevanja. V današnjem času bi za globalno povezovanje in sodelovanja s Slovenci po svetu, morali imeti centralen moderen svetel prostor z rčcunalniskim centrom, v katerem bi imeli predstavniki Slovencev po svetu direkten dostop do vseh predstavnikov uradov različnih ministrstev ali vladnih služb. Društva kot SIM, SSK, Slovenija v svetu itd. imajo svojo vlogo in opravljajo tudi dobra in pomembna dela, vendar vse privabljajo v glavnem njim, od nekdaj naklonjene, posameznike ali skupine. Njihove aktivnosti so mnogim neznane in imajo priokus starih s strankarstvom obeleženih aktivnosti. Sicer se nekako prilagajajo današnjim potrebam… vendar to še zdaleč ni tisto, kar bi nas kot celoto res obveščalo in povezovalo. Saj je dejstvo, da na srečanjih, ki jih organizira recimo SSK ne vidim nobenega predstavnika drugih združenj oziroma organizacij in že to mi pravi, da tukaj stvari niso ravno idealno urejene. Seveda je pa tudi opaziti, da so podatki določenih organizacij netočni, da se promocijski materiali posiljajo organizacijam v svetu, ki niso vec registrirana ali pa se pošilja celo že umrlim predstavnikom slovenske skupnosti.
Seveda, če hočemo v aktivno sodelovanje privabiti več mladih Slovencev druge in tretje generacije, bi bilo pozitivno celotno sodelovanje zmodernizirati in po moji presoji je realizacija takšne ideje zelo nujna. Enkratno letno srečanje v državnem zboru je seveda v redu, vendar to ne nadomesti ali izpopolni potrebe po stalnem centralnem prostoru, mogoče pod imenom “ Slovenian Global Network Center”. In na razpis za delovna mesta v takšnem cetru bi se naj prijavili najzavzetejši predstavniki obstoječih združenj v Sloveniji. Takšen koncept bi marsikaj poenostavil in sigurno zmanjšal stroške za slovensko državo Seveda bi bile praktične tudi izpostave takšnega centra, mogoče v Kopru, Mariboru in še kje.

Ob srečanju glasbenikov iz Slovenije in iz sveta v Novi Gorici, vam je predsednik komisije v državnem zboru g. Kramberger omenil, da planirajo člani njegova komisije v mesecu februarju 2007 obiskati Avstralijo. Mi lahko poveste kaj več o tem?

Tako je. Ob srečanju glasbenikov iz Slovenije in iz sveta v Novi Gorici, mi je predsednik komisije v državnem zboru g. Kramberger omenil, da planirajo člani njegova komisije v mesecu februarju 2007 obiskati Avstralijo. Seveda sem takoj podvomil v uspeh in v korist planiranega, finančno zahtevnega obiska. Skrbi me čas obiska in seveda resno dvomim, da je program obiska dovolj izdelan, da bo opravičujoč do davkoplačevalcev. To potrjujem z dejstvom, da sem ob zadnjem obisku komisije džzavnega zbora, ki jo je vodil g. Pukšič, osebno vozil delegacijo pet dni po Viktoriji – Melbournu in še danes se sprašujem, kakšen je bil končen rezultat tega obiska. Seveda je bilo v Avstraliji še nekaj obiskov iz Slovenije na področju gospodarstva, katere je tudi delno financirala država in tudi o uspešnosti le-teh imam pomisleke. Seveda bi bilo veliko bolje, če bi poročila o uspešnosti obiskov, ki jih sofinancira država, komentirali tudi mi in ne, da si poročila vedno pišejo člani delegacij kar sami in nam vsebina tovrstnih poročil ostaja nepoznana. Seveda upam, da bom pred vrnitvijo v Avstralijo zvedel kaj več o v letu 2007 nameravanem avstralskem obisku komisije za Slovence po svetu v državnem zboru RS.

Na koncu se dotakniva še za vas zelo boleče teme, vaše pok. soproge v vlogi radijske novinarke na SBS državnem radiu. Njena odsotnost je prav gotovo težavna tudi za avstralske Slovence? Kdo jo nadomešča in kdo pripravlja slovenske oddaje ob torkih in nedeljah zdaj ko Elice ni več?

Dejstvo je, da je tragična smrt moje soproge Elice zelo velika izguba za vse nas. Kakor koli že, v času, ko je Elica dolga leta vodila slovensko radijsko uro na državni radijski postaji SBS, je za celo Avstralijo oddajala iz melbournškega studija. Občasno sta jo v času dopustov izmenično nadomeščcali v zadnjih letih Karolina Antauer v Melbournu in Tanja Smrdel v Sidneyju. Ker ima Tanja poleg radijskega dela tudi redno službo je njen čas in možnosti rednega sodelovanja omejen. V glavnem po Elicini smrti vodi in pripravlja oddaje iz melbournškega studija Karolina Antauer.

Bi še kaj povedali?

Ker že dolga leta organiziram nastope naših kulturnih skupin v AUS, se močno zavzemam, da prihajajo gostovati samo najboljši umetniki. Namen tega je predvsem ta, da lahko ti umetniki nastopajo tudi pred avstralsko publiko in da s tem promovirajo Slovenijo in dvigujejo ponos slovenstva tudi tistim, ki se tega bolj skromno zavedajo. Seveda bi naj bil vsak obisk skupin iz Slovenije, ki ga sofinancira džzava tudi namensko utemeljen.

Pogovor: KAM