Zaradi sporne odločitve državne volilne komisije se lahko zgodi, da bo rezultat predsedniških volitev neveljaven

V petek je na tiskovni konferenci vodja poslanskega kluba LDS Jožef Školč izrekel za demokracijo grozljivo domnevo. Po njegovem mnenju bi se lahko zgodilo, da bodo rezultati bližnjih volitev za predsednika republike vprašljivi, posledično pa bosta vprašljivi legalnost in legitimnost izvoljenih kandidatov. Volitve bi bile tako neregularne.

Zakaj takšna domneva? Državna volilna komisija je 9. oktobra sklenila, da bo vsem volivcem, ki imajo v tujini stalno prebivališče, poslala glasovnico s priloženo volilno karto. Način glasovanja v tujini živečih volilnih upravičencev je bil doslej drugačen. Glasovali so samo tisti, ki so vnaprej izrazili željo, da želijo voliti po pošti, tisti, ki so na volilni dan prišli na diplomatsko-konzularna predstavništva, in tisti, ki so bili na volilni dan v Sloveniji.

Glasovi, ki so prispeli iz tujine, doslej sicer niso odločali o rezultatu volitev, kar pa ne pomeni, da so bili nepomembni. Leta 2004 je ravno volja volivcev iz tujine (in zahteva po pravični regionalni zastopanosti) iz parlamenta izrinila Janeza Podobnika, na njegov sedež pa postavila Stanislava Brenčiča. Podobno bi lahko bilo tudi leta 2005, v času referenduma o zakonu o RTV. Preden so po pošti prišli vsi glasovi volivcev, ki ne živijo v Slovenji, je obstajala še teoretična možnost, da bo tujina zavrnila Grimsov sporni zakon in tehtnico v fotofinišu prevesila na stran nasprotnikov podržavljanja javnega medija. Možnost je bila samo teoretična in se ni uresničila. Ko so prišle vse glasovnice, je volilna komisija nove glasove preštela in ugotovila, da je za uveljavitev zakona glasovalo 961 volivcev, proti pa jih je bilo le 300. Še enkrat se je potrdilo pravilo, da so glasovi iz tujine praviloma bolj nagnjeni v desno kot v levo …

Zakonske neskladnosti

Je Školč pretiraval? Zgodba o volivcih iz tujine in spremenjenih pravilih je na videz zapletena. Državni zbor je julija 2006 sprejel nov zakon o volitvah v državni zbor, ki določa postopno uvajanje ženskih kvot, prosojne glasovalne skrinjice in možnost, da lahko v Sloveniji volivci volijo tudi v krajih, kjer ni njihovo stalno bivališče. Eden od namenov zakona je bilo tudi bolj prijazno glasovanje za tiste državljane, ki živijo izven Slovenije. "Precej je olajšano in poenostavljeno glasovanje iz tujine, za naše zdomce in izseljence, torej tiste, ki so stalno ali začasno prebivajo v tujini, v času glasovanja. Olajšave so predvsem uradna prazna glasovnica, potem enostavnejše oddajanje volilne karte, ni več potrebna overitev te volilne karte in pa čakanje na prispele glasovnice do osmega dne do 12. ure," je pred letom dni pred parlamentom svoj prijazni zakonski predlog zagovarjal minister Gregor Virant. Niti politika niti stroka takrat o novih pravilih nista veliko razpravljali. Nova zakonska rešitev je namreč 82. členu, ki določa pravila za tiste, ki stalno živijo v tujini, dodala le en stavek, "tem volivcem se pravočasno pošlje glasovnica s priloženo volilno karto".

Sprejeti Virantov predlog pa je povzročil pravno kolizijo. Izvedbo volitev namreč podrobneje določa zakon o evidenci volilne pravice. Po njegovih določbah se volilna karta izda tistemu državljanu iz tujine, ki volilni komisiji sporoči, "da želi glasovati po pošti". In torej ne avtomatično vsem, ki stalno prebivajo v tujini. Obstajata torej dve zakonski rešitvi, ki isto stvar urejata na različna načina, po prvi po pošti volijo samo tisti, ki svojo željo predčasno sporočijo, po drugi pa lahko volijo po pošti vsi, ki bodo pravilno izpolnjene glasovnice pravočasno poslali nazaj v Slovenijo.

Državna volilna komisija se je najprej ravnala po starih pravilih. Konec poletja je v tujino je poslala navodila, kako oddati svoj glas. Tako je recimo še danes na internetnih straneh Slovencev iz Clevelanda dosegljivo obvestilo, kako voliti predsednika republike. Med drugim je zapisano, da je možno glasovanje po pošti, vendar mora volivec v Slovenijo "do 21. septembra 2007 poslati zahtevek, da želi glasovati".

Potem je prišlo do spremembe. Na podlagi novih zakonskih določb je volilna komisija (šele) 9. oktobra ugotovila, da se vsem "volivcem, ki so vpisani v evidenco volilne pravice državljanom republike Slovenije in nimajo stalnega prebivališča v republiki Sloveniji, pošlje glasovnica s priloženo volilno karto". Štirje člani volilne komisije so glasovali za ta predlog, dva sta bila proti. Dušan Strnad, član komisije, ki opravlja tudi službo tajnika SDS, pojasnjuje, da je volilna komisija na začetku "ravnala napačno in je svojo odločitev naknadno, vendar še pravočasno, popravila. Omenjeni člen namreč jasno zavezuje, da je potrebno volivcem, ki so vpisani v evidenco volilne pravice in nimajo stalnega prebivališča v RS, pravočasno poslati glasovnico s priloženo volilno karto". Naknaden sklep komisije pa je prinesel kopico novih težav.

Popolna zmeda

Prva težava je vprašanje evidenc. Komu bodo poslane glasovnice in kdo so sploh volilni upravičenci? Število posameznikov, vpisanih v posebnih volilnih imenikih, je namreč zaradi spremenjene zakonodaje, po kateri so se v posebne volilne imenike vpisali ne samo tisti državljani, ki so to hoteli, pač pa po uradni dolžnosti vsi, ki v Sloveniji nimajo stalnega prebivališča, je v zadnjih mesecih skokovito naraslo. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je bilo potencialnih volivcev iz tujine decembra 2006 samo 12.444, letos avgusta pa 73.911. V devetih mesecih so torej v volilne imenike na novo vpisali 61.467 slovenskih državljanov brez stalnega prebivališča v Slovenji. "Pridobivanje naslovov državljanov v tujini je predstavljalo zahtevno in težavno opravilo," pojasnjujejo na ministrstvu. Najprej so dali navodila upravnim enotam, potem je ministrstvo za zunanje zadeve obvestilo vsa diplomatska konzularna predstavništva, naj "slovenske državljane v tujini preko medijev, slovenskih izseljenskih društev obvestijo o novostih glede vpisa v evidenco volilne pravice in jih pozovejo, da se čim prej oglasijo na najbližjem predstavništvu, da sporočijo podatke, potrebne za vpis v evidenco volilne pravice. Poleg tega se vsakega slovenskega državljana, ki se oglasi na diplomatsko-konzularnem predstavništvu iz kakršnegakoli razloga, obvesti o spremembi zakona in se ga pozove, da sporoči podatke, potrebne za vpis, in svoje kontaktne podatke za primere morebitnih naknadnih razjasnitev". Ves trud pa ni bil dovolj. "Kljub prizadevanjem po pridobitvi ustreznih naslovov bodisi po uradni dolžnosti, bodisi z zahtevo posameznika, pa je še vedno ostalo 22.567 državljanov, za katere nimamo naslova stalnega prebivališča (ne razpolagamo niti s podatkom o državi prebivališča) v tujini, na katerega bi lahko posredovali pošto". Skupno po novem obstaja, evidentiranih vsaj s približnimi naslovi, 51.344 posameznikov, ki lahko volijo v tujini. Njim so bila tudi poslana obvestila volilnih komisij. Vendar tudi vsi naslovi niso bili najbolj natančni, saj naj bi se iz tujine v Slovenijo že vrnile kuverte z obvestili, da iskani na tem naslovi ne obstajajo, da so neznani, da so celo umrli … Po zadnjih podatkih naj bi v tujino romalo nekaj več kot 39.000 volilnih paketov, toliko volilnih kart je namreč izdalo ministrstvo za notranje zadeve.

Nepopolne evidence pa niso edina težava, nedomišljeni in popravljeni sistem teoretično dopušča možnost dvojnega glasovanja. Tako je recimo okoli 3400 posameznikov, kot so to določala stara pravila, sporočilo, da želijo voliti po pošti. Zato se je volilna komisija odločila, da tistim, ki so se po starem sistemu že izrekli, na konzulatu ne bodo dovolili glasovati. Da kakšen volivec ne bi dvakrat oddal svojega glasu.

Preverjanje tistih, ki najprej niso želeli voliti, zdaj pa si bodo morda premislili, je bolj zapleteno. Volilna komisija bo morebitno dvojnost pri teh volivcih pregledovala naknadno. Kdor bo glasoval na veleposlaništvu, bo posebej označen. In če bo ta posameznik v Slovenijo poslal tudi glasovnico, ki jo je ožigosano dobil po pošti, jo bo volilna komisija naknadno vrgla v koš.

Ponovitev Floride?

Kakšne so prave pasti takšne rešitve? Prva je vprašanje evidence in istovetnosti. Prav šokantno je, da država nekaj tednov pred volitvami še ne ve natančno, kdo vse ima volilno pravico, kje ti ljudje živijo in kakšni so njihovi naslovi. Hkrati se ne ve, kdo vse je bil vpisan v razširjeni imenik in ali bo ta oseba resnično obkrožila svojo glasovnico. Istovetnost volivca se namreč dokazuje samo s podpisom, ki ga prispeva volivec, morebitno preverjanje pa je naknadno. Drugo vprašanje je vprašanje enakovredne obravnave. Kako to, da lahko eni volivci iz tujine volijo na konzulatu, drugi pa tega več ne smejo, in kako to, da so bili volivci v tujini o volitvah obveščeni dvakrat, nekateri volivci iz Slovenija pa še tri dni pred volitvami niso dobili običajnega obvestila o volitvah?

"Logično in pravilno je, da država poizkuša omogočiti glasovanje po pošti, volivci iz tujine imajo drug način glasovanja ravno zato, da bi bili bolj izenačeni z volivci iz Slovenije, pa čeprav v popolnosti ne bodo nikoli. Vendar je glavni problem v tem, da je volilna komisija sprejela neka pravila, recimo da dobronamerno, prepozno. In težko, da bodo vsi pravočasno obveščeni," o permutacijah pravil razmišlja nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic. "Če bodo na koncu razlike med kandidati velike, ne bo problema, če pa bodo razlike majhne in bo teh glasov iz tujine veliko, bi lahko o sporu odločalo sodišče in bo presojalo, ali je ta "napaka" volilne komisije kakorkoli vplivala na rezultate volitev".

Skeptičen je tudi Dušan Vučko (LDS), namestnik člana volilne komisije. " Po zapletih v Izoli je ustavno sodišče sprejelo odločbo, da je zakon o volitvah v državni zbor, ki se smiselno uporablja tudi za volitve predsednika republike, v neskladju z ustavo, ker podrobneje ne ureja pravil glasovanja po pošti. Državni zbor zakona v tako kratkem času sicer ni mogel izboljšati, a volilna komisija ni upoštevala, da na tem področju trenutno obstaja ustavnopravna praznina. Namesto da bi pustili dosedanjo prakso in počakali, da zakonodajalec sprejme boljše rešitve, je komisija sprejela manj racionalno rešitev, ki prinaša kopico vprašanj in dvomov. Če bi upoštevali tudi zakon o evidencah volilne pravice, se v ničemer ne bi kršili zakoni in predpisi, morda pa bi bil kdo slabo volje". Po zapletih z izvolitvijo izolskega župana Tomislava Klokočovnika je ustavno sodišče ugotovilo, da ni "izrecnih določb, ki bi podrobneje urejale način glasovanja po pošti", zato prihaja do pravne praznine, ki lahko ogroža cilj volitev. Zato je nujno, da so pravila, ki ta postopek volitev, "v zakonu določena jasno, tako da so razumljiva že na prvi pogled". Pravila o volitvah iz tujine, ki jih je sprejela volilna komisija, niso ne natančna in ne dovolj jasna.

Drugačnega mnenje kot večina v volilni komisiji je tudi Saša Zagorc s Pravne fakultete, ki je nadomestni član volilne komisije. Zagorc se s sprejeto rešitvijo ne strinja. "Proti temu govori že 8. člen zakona o volitvah v državni zbor, ki pravi, da se glasovanje po pošti lahko opravi le na zahtevo volivca, prav tako zakon o evidenci volilne pravice pravi, da se izda volilna karta z glasovnico le na zahtevo volivca. Glede na možne kasnejše zaplete (dvojno glasovanje, izgubljene glasovnice, pošiljanje glasovnic na napačne naslove, glasovanje v imenu drugega) se mi je takšna razlaga zdela razumnejša od sprejete". Zagorc opozarja tudi na pravne zaplete. "Zlasti v primeru tesnega volilnega izida lahko pričakujemo tudi sodne spore, kjer bodo ta pravna vprašanja izpostavljena. Temu pritrjujejo primeri z županskih volitev (v Izoli in Škofji Loki), ki so še najbolj podobne predsedniškim volitvam".

Rešitev pa podpira že omenjeni Dušan Strnad, zanjo je tudi glasoval, saj meni, da je v skladu z zakonodajo. Druge stvari ga ne zanimajo. "Vprašanje, katerim kandidatom bi ta sklep utegnil koristiti bolj, katerim manj, pa je zame, in verjamem, da tudi za druge člane države volilne komisije, popolnoma nepomembno".

Morda je nepomembno za člane volilne komisije, a ni nepomembno za rezultate volitev. Na predsedniških volitvah leta 2002 je v tujini v obeh krogih zmagala Barbara Brezigar, doma pa Drnovšek. Takrat nekaj tisoč glasov volitev ni odločalo, tokrat pa bodo rezultati lahko bolj izenačeni, hkrati pa bo iz tujine glasovalo več ljudi kot pred petimi leti. In lahko se zgodi, da bo na naslednjih volitvah rezultat še bolj tesen. Nekaj tisoč glasov lahko v parlamentu pomeni poslanca več ali pa poslanca manj. In ti glasovi bodo gotovo bolj naklonjeni aktualni vladi kot pa opoziciji.