»ZA PRIJATELJE«

Popoldan med Slovenci v Merrylandsu

Slovenski misijon Merrylands Andrej Šifrer domača stran

»Za prijatelje si je treba čas vzet', se poveselit' in kdaj znat' potrpet...« S pesmijo legendarnega glasbenika, pevca in kulturnega delavca Andreja Šifrerja, ki prihaja iz Stražišča pri Kranju, lahko še najbolj povzamemo tudi tukajšnje srečanje z njim v dolgem vikendu, ko smo praznovali državni praznik Avstralije in se bližamo slovenskemu kulturnemu prazniku.


Andrej Šifrer že štiri desetletja navdušuje staro in mlado, kot bi lahko najhitreje in najlažje dejali, s pesmijo in glasbo, sledi uspešnicam, ritmom v soseščini in v deželah, kjer so doma svetovne legende glasbe in vedno znova ne samo razveseljuje, ampak opogumlja. »Bil sem mlad, fant vesel, rad sem lepe pesmi pel« in prve uspešnice smo peli, nekateri tudi žvižgali, ko smo še drgnili šolske klopi in stekli iz šole domov ali se kar dričali, med letom po pesku, pozimi po snegu in ledu, ker je bila naša šola na hribu, betonske stopnice pa pozimi poledenele, da se Bog usmili, zato smo se kar zakadili in tudi tako kdaj strgane hlače dobili. Sledile so še druge: Vasovalec, Moje miške, Gorska roža, Vse manj je dobrih gostiln... – Odraščali smo, nekaj časa se nismo videli in slišali, ker je Andrej po Idejah izpod odeje šel navdušit še prijatelje okrog in priložnostno je z irskimi veseljaki ali z drugimi prijatelji kakšno urezal po televiziji ali na Valu 202 takole pokomentiral glasbeno dogajanje in polepšal sobotne dopoldneve in znova so oživeli stari in novi časi, ljudje, viže. Kmalu so izšle Nove pravljice za otroke in upokojence. Po dolgem času smo se spomnili drug drugega, ko so v zadnjem desetletju starega tisočletja izšli Drugi zadetki, 1990-2002. In potem spet novi in sedaj Ideje, 30 let kasneje.

Od malega sem imel v sebi skrito željo, da bi srečal tega znamenitega moža. In ko svet postaja vse manjši in manjši tudi po elektronskih povezavah, se je v daljnjem svetu nasmehnila ta sreča. Bogu hvala za to, pravim, in za lepe dni, ki jih imamo sedaj skupaj! Le čas je bil prekratek, ko imamo v adventnem in božičnem času vsi veliko dela, patri še posebno. Hitro nekaj telefonskih povezav, posvetov in potem novim izzivom naproti. Pa  ne samo to. Ko se takole živahno pogovarjamo, nas preseneti najmlajša Andrejeva hči Kora in vpraša svojega očija, ali poslušalci slišijo samo njegovo glasbo, ali tudi besedo? Nič manj ne presenečata starejša Martin in Eva, ki jima je tudi posvetil zelo znani pesmi. Toda, kakor moramo v življenju iti naprej, pa če gremo ali ne gremo, če nam je všeč ali pa ne, je srečanje z Andrejem res tisto, ki ti odpre oči in srce, da greš vase, da stopiš iz sebe. Andrej spodbuja, navdušuje, nas opominja, Slovence doma in tudi po svetu – v Ameriki, dvakrat v Argentini in sedaj tukaj v Avstraliji - da ne slišimo samo muzike, ampak recitiramo, beremo besedila, ki jih piše največ on sam, gremo na globoko pri sebi, vase. (Kako je to včasih zelo težko! Toda potrebno.) In še kaj čez, da premagamo lastne oklepe, skušnjave, zanke, da ne ostanemo v svojem svetu, ampak gremo znova ven, med ljudi, »Z dvignjeno glavo« (kar poglejmo, »ne se bat'«):


Stresi iz sebe težke čase,
Haljo jutrišnjega dne daj nase.
Pojdi naprej!
Z dvignjeno glavo skozi plamene.

Tudi, ko si v strašni godlji,
Tvoji so te v hrbet zabodli.
Pojdi naprej!
Z dvignjeno glavo skozi plamene.

V pesti nesmozavesti
Se začneš drugače tresti.
Pojdi naprej!
Z dvignjeno glavo skozi plamene.

Pusti špranje za kesanje,
Vrisk in smeh zabaši vanje.
Pojdi naprej!
Z dvignjeno glavo skozi plamene.

Zdravilno moč dobiš, ko oprostiš.
Odpri pesti, da zamere izpustiš.
Takrat se ranjeno bo zacelilo,
Zlomljeno se obnovilo,
Žalostno se veselilo,
Presušeno napojilo.

Primi težave za roge,
Najtežje je, takrat se začne.
Pojdi naprej!
Z dvignjeno glavo skozi plamene!

Sam si kuješ svoje sreče,
Nobeden drug te ne izvleče-
Pojdi naprej!
Z dvignjeno glavo skozi plamene!

Andrej v Sydneyu leta 1996 /fotoFlorjan Auser/

Med prijatelji medtem izvemo, da je Andrej Šifrer v naši Avstraliji stari znanec, čeprav je bil tukaj prvič le kratek čas leta Gospodovega 1996. Florjan Auser in Andrej obujata in pokažeta spomine na stare čase, tem pa sledijo novi. V petek zvečer je pripotoval v Melbourne, v soboto zvečer pa v Sydney. V dvorani našega slovenskega misijona v Merrylandsu so naša organistka Carmen in njeni rojaki Filipinci pripravili dobrodelno prireditev, večerjo in zabavo. Takoj so naju povabili medse, prinesli kitaro in Andrej jih je na odru že učil ukati kot prepelice in zapel tisto prleško »Prepelica se v detelji suče«. Kar hitro so jo poprijeli in še nekaj hitov zraven ter zaželeli »Good Luck« za jutrišnji nastop med našimi rojaki.

V nedeljo smo se zbrali v lepem številu najprej v naši cerkvi sv. Rafaela pri sv. maši, potem pa v dvorani – ne čisto vsi, ampak dobra družba pa smo bili, kajne! Mark Stariha je priskrbel kitaro, s Henryjem sta »pretipala« ozvočenje in z akademsko četrtjo in navdušenjem smo prisluhnili Andreju, zapeli tudi z njim, le Prepelica je imela šibkejše posnemovalce, saj »zjutraj tudi jaz drugače pojem,« pravi Andrej in še kdo. Pa vendar.

Popoldne sva obiskala Slovensko društvo Sydney, kjer je Andreja pozdravil predsednik Štefan Šernek. Na odru so igrali Tirolian Echoes, v odmoru pa je Andrej spet poprijel kitaro in zaigral za prijatelje – »Za prijatelje«. – Po sončni in zelo vroči nedelji (ob 5.00 popoldne je bilo 40 stopinj!) se je prilegel počitek in zvečer izlet z avtom v večerni Darling Harbour, kjer je mrgolelo mladih in mladih po srcu, ob osvežilni pijači pa tudi tekma v tenisu, ki ga naš glasbeni gost prav tako rad spremlja in igra.

Naslednje jutro, na Australia Day, smo se spet odpravili v Sydney s Suzi Bogatec in Ludvikom Štefkom, najprej na Bondi Beach, potem na Circular Quay in k Operni hiši. Andrej je zaigral, zapel in naključni mimoidoči, ki jih je privabil, so prav spontano napravili čudovite posnetke za skupen posnetek. Dež vedno znova poskuša namočiti našo zemljico, toda izkoristimo še prosto parkirno hišo sydneyske univerze in gremo še med domorodce – aborigine v Victoria Park.
Neverjetno, kako hitro beseda da besedo, ples da ples in plesalec Andrej se pridruži ritmičnim otrokom in odraslim, ki ga še namažejo po obrazu, pa ne s kremo za sončenje in tudi ne zaradi maščevanja. Andrej, po besedah apostola Pavla (»sam tudi premišljujem Sveto pismo,« je dejal) »vsem postaja vse« (1 Kor 9,23).

Zgodaj popoldne sva obiskala Klub Triglav Mounties, kjer so nas pričakali predsednik Peter Krope in žena Ivica, sin Marko z družino, Florjan Auser in Irena Auser Jernej ter Martha Magajna, pridni kuharji pa so prihranili kosilo za naju, čeprav se je čas zanje že iztekel, zato naj bo še tukaj en velik Bog lonaj!

V torek pa smo nazdravili Marthi Magajna za 76. rojstni dan pri naših drugih pridnih sosedih v Merrylands Bowling Clubu in okrepčani gremo novim dogodivščinam naproti.

Andrej, oglasi(te) se še kaj!

p. Darko Žnidaršič

Večer med Filipinci v Merrylandsu

V Slovenskem društvu Sydney

Med aborigini v Victoria Parku

V Triglav klubu pred spomenikom Ivana Cankarja



V Triglav klubu s Petrom Krope v intenzivni debati

Praznovanje rojstnega dneva Marte Magajna