313 Merrylands Road
Poštne pošiljke: PO BOX 280
Merrylands NSW 2160
Phone 02 9637 7147 Fax 02 9682 7692, Mobile 0409 074 760

pater Darko Žnidaršič OFM

Arhiv dogodkov 2023Arhiv dogodkov 2022Arhiv dogodkov 2021Arhiv dogodkov 2020Arhiv dogodkov 2019Arhiv dogodkov 2018Arhiv dogodkov 2017Arhiv dogodkov 2016Arhiv dogodkov 2015Oznanila misijona sv. Rafaela v letu 2015Oznanila misijona sv. Rafaela v letu 2016Oznanila misijona sv Rafaela v letu 2017
Oznanila misijona sv Rafaela v letu 2018Oznanila misijona sv Rafaela v letu 2019 Oznanila misijona sv. Rafaela v letu 2020Oznanila misijona sv. Rafaela v letu 2021Oznanila misijona sv. Rafaela v letu 2022Oznanila misijona sv. Rafaela v letu 2023

Oznanila misijona sv. Rafaela 2024

Oznanila

29. december 2024
NEDELJA SV. DRUŽINE

Mašni nameni

 

DANES JE NEDELJA SV. DRUŽINE. Pri sv. maši je ljudsko petje. Zapeli bomo ZAHVALNO PESEM za leto Gospodovo 2024.

V torek je Silvestrovo in 2. SV. VEČER. Ob veselem praznovanju ne pozabimo na čas z Gospodom v molitvi in božični pesmi in na blagoslov domov.

V SREDO, 1.1., NA NOVO LETO, JE PRAZNIK MARIJE, BOŽJE IN NAŠE MATERE in SVETOVNI DAN MIRU. SV. MAŠI sta ob 9.30 dopoldne v Merrylandsu in ob 5.00 popoldne v Figtreeju - Wollongongu. Tam zapojemo tudi ZAHVALNO PESEM za leto Gospodovo 2024.

Obisk bolnih in starejših na prvi petek  (3.1.) je prestavljen zaradi pogreba.

V soboto je 3. SV. VEČER pred praznikom Gospodovega razglašenja, ki ga pri nas praznujemo že v nedeljo, 5.1.

V NEDELJO, 5.1., NA PRAZNIK GOSPODOVEGA RAZGLAŠENJA, bom maševal za rojake na Zlati Obali - Gold Coastu. SV. MAŠA JE V ASHMORU, QLD, NA BIVŠI “LIPI” - v dvorani Rotary kluba ob 11.00 dopoldne. Nato gremo na skupno kosilo. Če ste ali boste tam na počitnicah ali pri sorodnikih ali znancih, Vas vabimo, da se nam pridružite pri nedeljski Božji službi in potem pri kosilu.

V MERRYLANDSU bo 5.1. maševal G. JOSEPH THOMAS iz Harris Parka.

  SVETO LETO 2025: KAJ MORATE VEDETI?
   V svetem letu v Vatikanu pričakujejo več milijonov romarjev. Za romanja, osrednje dogodke in obisk svetih vrat potrebujemo BREZPLAČNO ROMARSKO IZKAZNICO Z IMENOM ROMARJA, ki jo dobimo s prijavo na spletu:
https://register.iubilaeum2025.va/user ali na uradni jubilejni aplikaciji za mobilne telefone. Vsak romar po vnosu podatkov dobi svojo QR kodo in osebni račun v aplikaciji. S to izkaznico se romarji lahko prijavite na romanje k svetim vratom v baziliki sv. Petra in na vse druge osrednje dogodke jubilejnega leta. Romarji ustrezno navedite posebne potrebe, lahko tudi spremenite ali prekličete rezervacije.
   Na Via della Conciliazione v Rimu je odprt ROMARSKI CENTER - INFORMACIJSKA TOČKA za romarje, kjer lahko dobite informativno gradivo ter osnovne informacije. Tam bo center za urejanje rezervacij ter za izdajo romarskih potrdil (odprto od 10h dopoldne do 5h popoldne).
   Več informacij v različnih jezikih dobite na naslovu: www.iubilaeum2025.va .
(https://www.druzina.si/clanek/sveto-leto-2025-kaj-je-dobro-vedeti-ce-boste-poromali-v-vatikan)
English: https://www.iubilaeum2025.va/en.html

OBNOVA NAŠIH JASLIC:

NAŠE JASLICE SO SREČNO OBNOVLJENE IN BLAGOSLOVLJENE PRI NAŠI SV. MAŠI POLNOČNICI. Še vedno vabimo dobrotnike, med njimi naše rojake, da darujete za obnovo. Celotni stroški obnove so $ 8,057.50. Doslej imamo pokrito nekaj več kot polovico. Čimprej, tem bolje!   (https://creativeartschool.com.au)

NOV “RAFAEL” IN NOVE MISLI so še na razpolago. Čimprej tudi obnovimo naročnino na Misli ($ 60) in na drugi verski tisk, darujmo za sklad MISLI in za Rafaela.

NAŠI POKOJNI
V torek, 24.12.2024 zvečer je v domu starejših Cabrini Village v Westmeadu, NSW, umrla EMILIJA RUTAR, rojena QUALIZZA. Dočakala je 94 let, rojena je bila v vasi Polica – Polizza v Beneški Sloveniji (sedaj v Italiji). Pogrebna sv. maša bo v petek, 3.1.2025, ob 10.00 dopoldne v naši cerkvi sv. Rafaela v Merrylandsu, ob 9.30 molimo rožni venec. Pokopana bo na slovenskem pokopališču sv. Rafaela v Rookwoodu. 

MOLITEV V PRIPRAVI NA SVETO LETO 2025

   Nebeški Oče, vera, ki si nam jo dal v tvojem Sinu Jezusu Kristusu, našem bratu, in plamen ljubezni, ki ga je Sveti Duh izlil v naša srca, naj v nas prebujata blagoslovljeno upanje v prihod tvojega kraljestva.
   Naj nas tvoja milost preobrazi, da bomo marljivo gojili seme evangelija, ki bo prekvasilo človeštvo in ves svet, ko zaupno pričakujemo novo nebo in novo zemljo, na kateri bodo premagane sile zla in se bo za vselej razodela tvoja slava.
   Naj milost jubileja v nas, romarjih upanja, oživlja hrepenenje po nebeških dobrinah in na ves svet izliva veselje in mir našega Odrešenika.
   Tebi, blagoslovljeni in večni Bog, bodi hvala in slava na veke vekov. Amen.

MOLITEV ZA DUHOVNO OBHAJILO

Gospod Jezus, verujem, da si navzoč v Najsvetejšem Zakramentu. Zahvaljujem se Ti za Tvojo ljubezen do mene, ki si mi jo izkazal s svojo smrtjo na križu. Želim Te ljubiti bolj kakor vse drugo, predvsem pa Te želim sprejeti v svojo dušo. Ker Te ne morem prejeti zakramentalno, Te prosim, da prideš k meni duhovno: prosim Te, da vstopiš v moje srce in prebivaš v njem.
(Kratek premor, da se povežemo z Jezusom …)
Hvala, Jezus, za to duhovno obhajilo, hvala za Tvoj objem,
hvala za to duhovno združitev s Teboj. Ne dovoli, da bi se ločil od Tebe, ampak mi pomagaj, da ostanem v Tebi.
(sv. Alfonz Ligvorij)
(Molitev končamo z znamenjem križa.)

A SPIRITUAL HOLY COMMUNION

My Jesus, I believe that You are present in the Most Blessed Sacrament.
I love You above all things, and I desire to receive You into my soul.
Since I cannot now receive you sacramentally,
come at least spiritually into my heart.
I embrace You as if you were already there,
and I unite myself wholly to You.
Never permit me to be separated from You.
(Saint Alphonsus Liguori)
(We conclude the prayer with the sign of the Cross.)

 

Obnovljene jaslice

Naše jaslice (kipi) so po več kot 50 letih očiščene, popravljene, na novo prebarvane. Gospa Mona Goubran iz Campbelltowna jih je obnovila v petih tednih v ateljeju Creative Art School v Bankstownu. Ocenjuje jih kot dragocene in bodo, sedaj obnovljene, še bolj dragocene. (Odsvetuje nakup novih, ker so večinoma Made in China.)

"Dragocene so pa tudi zato: najprej, ker je Gospod prišel med nas, potem pa, ker smo praktično vsi rojaki, ne samo naši otroci in vnuki, zrasli z njimi gor, in gremo sedaj kot romarji upanja, poslani k drug drugemu v svetem letu, ki ga bomo sklenili 6. januarja 2026, ravno na 100-letnico rojstva p. Valerijana" (p. Darko v homiliji na božični praznik).

Božič v Canberri

Obnovljene jaslice

NOVA MELKITSKA CERKEV JE BILA POKRITA
v torek, 19.11.2024

LETNI OBČNI ZBOR HASA NSW

Na LETNEM OBČNEM ZBORU arhivske organizacije HASA NSW v soboto, 16.11., smo izvolili nov odbor:
- predsednica Olga Lah
- podpredsednik p. Darko Žnidaršič
- blagajnik Branko Fabjančič
- tajnica Tania Smrdel.
NOVEMU ODBORU ISKRENO ČESTITAMO!

SPOMIN NAŠIH RAJNIH V KAPELI KRISTUSOVEGA VSTAJENJA V MAVZOLEJU V ROOKWOODU

Zakonski jubilanti2024

Merrylands oktober 2024

 

Slovo  od   Zore Johnson
piše  Martha   Magajna

Več, kot  dvajset  let   je   minilo, kar  smo se   v  cerkveni  dvorani  srečali z Zoro Johnson  v  skupini  navdušenih igralcev od  katerih  je  vsak  pričakoval,  da  bo dobil  vlogo  v  slovenski  komediji, ki  se  bo  odvijala   na odru   cerkvene    dvorane  v Merilands. Zora  je  sedela   malo  ob  strani in  po   večini  molčala .Jaz sem  takrat   dobila  vlogo  šepetalke ,  Zora  pa   eno  od  manjših  vlog, v  kateri   se  je   dobro   odrezala in  kmalu  smo   prihajali  po   en  večer   v  tednu  na  vaje. Počasi  smo  izvedeli,  , da  Zora  še vedno  žaluje  za njenim  edinim  sinom ,  ki  je  umrl   v  prometni   nesreči.

Poskušali   smo  jo  razvedriti  z manjšimi  nalogami  in  pogovori in  počasi   nam  je   to  uspelo.Zora   je  rada  sprejemala   majhne  in   velike  naloge, posebno  je  rada poskrbela  za  pospravljane   posode   v   kuhinji, kjer   smo  pripravljali  čaj  in  kavo za igralce in  za  druge  majhne  usluge.

Minilo  je  nekaj  let in z njimi več različnih dramskih  del,  vse   bolj  in  bolj  zahtevnih,  vse  dokler   naš režiser   in  producent ni  umrl   na  odru cerkvene  dvorane .  S  tem  se  je  več ali  manj  končala   naša  dramska  aktivnost.
Na  novo  pa  se  je  začela nova aktivnost ,  ki  je   zajela  veliko   večino  aktivnih  žena ,  ki  so  bile  udeležene    pri   drami in  tudi  pri Slovenskih  organizacijah  v   NSW.

Arhivska  organizacija  HASA NSW  je  bila  ustanovljena  v  kletnih prostorih   cerkvene  dvorane
cerkve   Sv Rafaela in s finančno podporo   slovenskih  organizacij  in  dobrohotnih  posameznikov in Urada   za  Slovence  po  svetu,

Zora  in  odbor  arhiva  HASA NSW
Mihelca  Sustersič ,Marija  Grosman,  Zora   Johson  in Martha  Magajna

Minilo je  skoraj  dvajset  let , odkar smo začeli  zbirati arhivsko  gradivo  Slovenskih organizacij  in  tudi  posameznih  Slovencev in  Zora  se  je   s pridnim  delom izkazala  kot zlata   vredna pomočnica pri zbiranju   zgodovnskih dokumentov , fotografij in  tako    dalje.
Na  žalost  je  v  tem času  umrla tajnica   HASE,  Marija  Grosman,kar  je  bil za nas   pri   HASI velik udarec.V tem času  smo  se  dogovorili z Arhivom Slovenije,  da  bomo  zbrano gradivo  poslali  v  Slovenijo v  njihov  arhiv in  naše  delo  se  je   začasno  ustavilo.Vsaka  od  nas  je  imela  dovolj  dela  v  svoji  matični  organizaciji in  Zora se  je   pridružila   delovni   skupini  pri  kuhinji  v Slovenskem  Društvu  Sydney, kjer je bila  več  kot  dobrodošla, hkrati pa  ni  bilo  proslave   ali  večje  prireditve,   da  se  Zora  ne  bi  pojavila  na  odru v  narodni  noši  in  recitirala  katero  od  slovenskih priljubljenih  poezij.
Na  žalost  se  je  Zorino  zdravje  poslabšalo  in  pogosto  je  bilo  treba  poklicati  rešilni  avto, da jo je  odpeljal  v najbližnjo  bolnico.Večkrat  je  imela   srečo, da  se  je  zdravje  izboljšalo in se  je   spet  vrnila  domov  in  med  prijatelje  in   sosede,vendar  sčasoma  ni  več zmogla   dela ,ki  ga  je  imela   tako  rada in  se  je  največ zapirala  v  svoje   stanovanje.
Zorino  posednje  potovanje  v  bolnico se je  pričelo  pretekli  teden in  njeno  stanje  je  bilo  slabše  in  slabše. Prijatelji,ki so  jo obiskali, so  le  s   težavo  uspeli    dobiti  le  kako  besedo iz njenih  ust in  na  koncu,  v Soboto   ob  8 zjutraj  24.Augusta   jo  je  Bog  poklical  k  sebi,  na  žalost   vseh njenih  prijateljev.
Naj  jo   Bog  sprejme  v  svoje  kraljestvo,  skupaj  z njenim  sinom  Borutom,  ki  ga  je  tako   zelo  pogrešala! Naj  počiva  v  miru!

 

+ ALOJZ (LOJZE) ŽNIDARŠIČ
(rojen 23. 05. 1939 Struževo pri Kranju, u. 21. 04. 2024
Bistrica pri Tržiču)
Pogrebna maša v petek, 26. aprila 2024 ob 14.00: Tržič

Somaševalo nas je 26 (nadškof Stanislav in 25 duhovnikov).
Pri sv. maši in pogrebu je pel moški pevski zbor Viharnik, na orgle je igral njihov vodja Andi Zupan



Spoštovani bratje in sestre, dragi sorodniki in prijatelji pokojnega Alojza (Lojzeta) Žnidaršiča.
Iskreno sožalje in sočutje v znamenju vere v Vstalega Gospoda v imenu nas vseh tukaj ob gospodu nadškofu patru Stanetu in provincialu p. Marjanu zbranih duhovnikov in bratov frančiškanov, izrekamo Lojzetovi družini: hčerki Janji in družini; tebi, dragi pater Darko; družinam pokojnih Lojzetovih sester Metke, Tince in brata Jožeta, sestri Angelci in družini ter vsem sorodnikom, tudi po mamini strani.

Ko umre nekdo, ki ga imamo radi, umrjemo nekoliko tudi mi sami. Nikoli več ne moremo biti taki, kot smo bili do tedaj.

Utrip življenja, domač glas, skupne poti doživljanj in spominov – vse to se naenkrat pretrga in nič ne more biti in ni več tako, kot je bilo.

Na različne načine smo poznali Lojzeta Žnidaršiča ali njegove najbližje po sorodstveni, prijateljski ali preko redovniškega in duhovniškega bratstva z Lojzetovim sinom, patrom Darkom. Tudi po vseh teh vezeh smo rastli in rastemo v to, kar smo in se zavedamo, da smo dar drug drugemu.
To seveda še posebej doživljamo Tvoji sobratje, dragi pater Darko, ki že 19 let deluješ med Slovenci v Sydneyu in ostajaš trdno povezan s sobrati duhovniki v domovini in po svetu. Zato smo sedaj s teboj in vsemi tvojimi povezani v molitvi, ki kakor mavrica povezuje vse daljave sveta, zato so v tej sveti daritvi poleg vseh nas s teboj in tvojimi v molitvi za pokojnega očeta Lojzeta povezani tudi tvoj škof Vincenc iz Sydneya – škofija Parramatta, škof Brian Mascord iz Wollongonga, avstralski provincial pater Phillip Miscamble in sobratje, nadškof pater Martin Kmetec iz Izmirja v Turčiji, melkitski škof Robert Rabbat iz Sydneya, številni duhovniki, sestre, na poseben način pa seveda patra Simon Peter in David ter številni rojaki iz Avstralije.

Ob današnjem slovesu od vajinega dragega očeta Lojzeta, draga Janja in pater Darko, ne moremo tudi mimo spomina na pokojno mamo Magdaleno, ki je po kratki in težki bolezni umrla 13. maja 1994, slaba dva meseca pred novo mašo sina, patra Darka.

Tudi tokratna dolga in gotovo še v tem času ne načrtovana pot iz Sydneya, je bila za tebe, pater Darko, gotovo polna razmišljanj, čutenj in molitve. Podobno sem izkusil tudi sam dvakrat – ob smrti očeta in mame.

Lojze Žnidaršič se je rodil v Struževem pri Kranju, mladost je preživel v Sebenjah –»Pr’ Čevk«, se je reklo po domače. S svojim bratom Jožem, sestrami Metko, Tinco in Angelco, se je vedno zelo dobro razumel. Čevkov Lojze se je izučil za kovača. Že kot vajenec se je zaposlil v Tovarni kos in srpov v Tržiču, kjer je odslužil polno delovno dobo do upokojitve.
V Tržiču je spoznal mlado Magdo, ki je iz Bele krajine prišla na šolanje v Tržič, in v Tržiču tudi ostala. V zakonu sta se jima rodila hči Janja in sin Darko.

Pred skoraj 40 leti je njegovo življenje popestril zet Vili, kateremu ni bil samo tast ampak tudi drugi oče. Skupaj z Janjo so bili še posebno povezani. Z rojstvom vnukinje Eve je Lojze postal dedi, in tako so ga radi klicali tudi ostali sorodniki, ne samo vnukinja. Včasih celo p. Darko!
Smrt mame Magde leta 1994 je v vse zarezala globoko bolečino.

Pred petnajstimi leti je Lojze sorodno dušo prepoznal v Marički, s katero sta si polepšala jesen življenja, si znala prisluhniti in pomagati. Še posebno so jima bili v veselje obiski Maričkinih sorodnikov na Štajerskem, kateri so Lojzeta zaradi njegove vesele narave in odprtega srca sprejeli za svojega. Rada pa sta bila tudi doma, saj sta bila obdana z dobrimi sosedi, ki so jima vedno srčno priskočili na pomoč.
Pred petimi leti je Lojze z rojstvom Oliverja postal pradedek. Pravnuk mu je prinesel nove radosti v življenje.
Lojze je bil družaben, rad obdan z veselimi ljudmi in tudi sam se je znal zelo dobro pošaliti. Njegova srčnost in poštenost sta bili neomajni.

Očeta Lojzeta sedaj izročamo v roke Stvarniku. Po Njegovih rokah je bila darovan tudi nam.
Lojze je sedaj že v objemu svojega Stvarnika, usmiljenega in dobrega nebeškega Očeta. Tako nam je razodel Jezus Kristus, ki je s svojim trpljenjem, smrtjo in vstajenjem premagal smrt. Jezus nam je večkrat povedal, da mora pšenično zrno umreti v zemlji, da obrodi obilen sad.
To je težek nauk; ga pa pogosto tudi sami doživljamo v našem življenju prepletanja luči, sence in teme, veselja in žalosti; je pa to nam vedno težko razumeti in sprejeti.

Veliki indijski pesnik, Nobelov nagrajenec Rabindranath Tagore, je zapisal: »Smrt ni ugasnitev luči, pač pa slovo od svetilke, kajti nastopila je zarja.« Zarja novega dne v večnosti. »Zato je namreč Kristus umrl in oživel, da gospoduje mrtvim in živim«, smo slišali v današnji Božji besedi.

Dragi bratje in sestre v Kristusu, ko se danes Bogu zahvaljujemo za Lojzeta, za njegovo skrb in ljubezen za družino in za skupnost, naj naša zahvala postaja molitev: Nebeški Oče, ustvaril si nas zase in nemirno je naše srce, dokler se ne spočije v Tebi.
Podari nam, da bomo sredi spremenljivosti in minljivosti tega sveta naravnali svoja srca na večno domovino, kjer bomo našli pravo srečo. Saj vendar poznamo pot, ki jo je Jezus pokazal apostolu Tomažu: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu, razen po meni.« (Jn 14,6).
Zato naš nebeški Oče, posveti z lučjo Kristusovega vstajenja v ta naš preizkušani čas bolečine in slovesa, ko molimo za Lojzeta in za vse, ki so ga imeli radi, kajti ljubezen je močnejša od smrti!

Povežimo sedaj te v besede prelite misli z mislimi in besedami pokojnega profesorja dr. Janeza Marolta; lani julija smo ga pokopali na Homcu pri Kamniku:

»V zapovedih ljubezni so srečanja,
v zapovedih srečanj so slovesi in bolečina.
Morda v življenju zorimo zato,
da bi mogli seči onstran spoznanj,
da bi zmogli v zadnjih mejah in zadnjih
resnicah videti obljubo novega dne,
da bi verjeli v Življenje, ki je močnejše od smrti.«

V večeru nedelje Dobrega Pastirja, 21. aprila 2024, je bilo Lojzetovo zemeljsko romanje sklenjeno. Danes, na spomin Marije, Matere dobrega sveta, smo zbrani v hvaležni molitvi zanj in vse njegove.

Somaševanje je vodil nadškof metropolit pater Stane Zore, provincial p. Marjan me je zaprosil za pridigo, kar sem sprejel.   -  pater Ciril A. Božič

 

Večni Arhitekt in arhitekt Mejač sta se srečala ...

Križev pot v slovenski cerkvi v Sydneyu
p. Ciril A. Božič OFM

Najprej bom povzel vse to, kar sem napisal in objavil v reviji Misli-Thoughts o umetniku Robertu Cvetu Mejaču, avtorju 15 postaj križevega pota v slovenski cerkvi sv. Rafaela v Sydneyu – Merrylandsu, ob njegovi smrti leta 1992; glej revijo Misli – Thoughts, marec 1992, strani 39 – 40.

»Slovenski Kamnik in avstralski otok Bribie Island v Queenslandu sta Mejačeva mejnika: rojen 3. maja 1914 - pokopan 28. marca 1992. lz evkaliptove sence njegovega zadnjega počivališča je ob slovesu odmevala pesem "Slovenec sem" kvarteta Big Ben. "Slovenec sem, od zibeli do groba ... " - to je bil naš veliki umetnik: inženir, arhitekt, kipar in slikar.

Pokojni ROBERT CVETO MEJAČ je bil velik strokovnjak, genij, zaveden Slovenec. Po svoje kontroverzen karakter in tragična osebnost - a znal je svojo osebno tragedijo uporabiti kot snov za ustvarjalnost. Ker ni bil povprečen - iz povprečnosti se namreč ne da ustvarjati - tudi ni imel veliko prijateljev. A četudi se nisi mogel z njim strinjati, si ga pa moral vseeno občudovati: v njegovi delovni vnemi, izvirni ustvarjalnosti, polnosti idej vse do zadnjega.

Življenjska pot je Mejača vodila iz starodavnega Kamnika v Sremsko Mitrovico, kjer je naredil malo in veliko maturo. Arhitekturo je študiral na univerzah v Beogradu, Firencah, Műnchnu in še v Melbournu. Leta vojne so bila težka, saj je bil na Reki od ltalijanov obsojen na smrt, na ponovnem procesu pa na dvajset let zapora. Okusil je Begunje in Mathausen. Po drugi svetovni vojni je delal na Ministrstvu ljudske zaščite - v vojaški industriji in gradbeništvu. Takrat je risal načrte tudi za Gotenico - ne da bi vedel, kje in kdo bo njegove načrte, ki so seveda delo skupine arhitektov in inženirjev, končno uresničil. Dne 1. oktobra 1948 je pri kamniških Žalah skočil iz vlaka, da si je rešil življenje. Na koncu poti ga je namreč čakala v smodnišnici gotova smrt, kakor mu je prišepnil spremljevalec. Pot ga je preko planin pripeljala v Avstrijo, po mnogih naključjih in sreči pa je v septembru leta 1949 prispel v Avstralijo. V Tasmaniji je našel svojega sošolca dr. Kaico Milanova. Takoj je stopil v areno življenja te zemlje in delal, delal. Leta, desetletja. Svojo zadnjo dobo je preživljal v skromnosti in lepoti queenslandskih hribov, prav zadnje leto pa ne daleč od nekdanjega prebivalca na otoku Bribie lsland, velikega slikarja lana Fairweatherja. Mejač je bil prav do konca življenja ustvarjalec in garač.

Nemogoče bi bilo našteti vse njegovo ogromno delo. Naj omenim le nekaj njegovih stvaritev: V letih 1946 - 48 je doma skupaj z našim patrom Martinom Percem obnavljal cerkev v Stranjah pri Kamniku. Načrte je naredil največji slovenski arhitekt Jože Plečnik, Mejač pa je delo nadzoroval in v tistih težkih časih preskrbel gradbeni material. Na Tasmaniji je bil gradbeni svetovalec ministru za gradnje, rudnike in zemljo, Ericu Reeceju. Leta 1953 je Mejač predstavil na konferenci v Alburyju železobetonsko gredo za železniške tračnice; njegov patent še danes uporabljajo.

Kaj vse je načrtoval in gradil! Spomenike, hotele, motele, trgovske centre, administrativna središča, šole, bolnišnice, olimpijske bazene, industrijske objekte, vrtne naprave in parke, celotna naselja ... Ulverstone na Tasmaniji se ponaša z Mejačevim edinstvenim spomenikom padlim, ki ga je projektiral in s skupino slovenskih fantov tudi sam postavil (o tem delu je takrat v Mislih pisal Mejač sam). Restavriral in posodobil je katoliško cerkev v Maryborough, restavriral zgodovinsko naselje Maldon, projektiral letalsko bazo v Ballaratu, mlekarno v Southportu. Naredil je razne objekte za zvezno vlado, njegov je Project Gold Coast, Hong Kong Art Centre, satelitsko mesto Subang Jaya - Kuala Lumpur s 14.067 stanovanji. 1979/664 je registracijska številka Mejačevih načrtov, ki jih je poslal na svetovni razpis za projekt novega parlamenta v Canberri. Njegovo delo sicer ni bilo izbrano, odkupila pa ga je Narodna univerza v Canberri kot izredno delo enega samega arhitekta ter ji služi kot študijska snov za poučevanje na fakultetah arhitekture. Leta 1965 so zgradili v Kőlnu v Zahodni Nemčiji 32-nadstropno zgradbo za Deutsche Krankenversicherung s popolnoma novim načinom gradnje, ki ga je patentiral Mejač in se imenuje gradnja s prednapetim betonom. Sistem se imenuje po njem in se tehnično piše M.E.J.A.C. – LB - SB System. Osnova temelji na spoznanju, da je nosilnost obtežbe na strukturnem ogrodju elementov: svoboda nevtralnih osi je v ravnotežju pozitivnih in negativnih momentov granolitično spojena v monolit projekta - žive teže. Prva javna zgradba, zgrajena na ta način v Avstraliji, je šola Villa Nova v Queenslandu, ki jo je Mejač postavil po naročilu irskih jezuitov.

Cveto je bil tudi mojster čopiča in barv. Narava in ljudje so bili zanj stalen ustvarjalen izziv. Uredil nam je slovensko cerkev vseh svetih v Wollongongu: zanjo je naslikal podobo brezjanske Marije Pomagai, svetega Frančiška Asiškega in zadnjo večerjo. Brezjansko Marijo je naslikal tudi za avstralsko podzemsko župno cerkev opalski polj v Coober Peddyju, kamor smo jo ponesli avgusta 1991 s škofom Metodom Pirihom. V veži slovenske cerkve sv. Rafaela v Sydneyu je njegova lepa slika škofa Baraga med lndijanci, v šolskem razredu pa slika škofa Slomška.

Cvetovo zadnje delo pa je kot veličastni finale njegovega življenja - petnajst postaj križevega pota za sydneysko slovensko cerkev sv. Rafaela v Merrylandsu. V petih dneh in nočeh - seveda po dolgih urah študija in meditacije - v času, ko je naš narod leta 1991 doma bil bitko za svobodno Slovenijo, je umetnik Cveto Mejač v eksploziji doživljanja Kristusovega trpljenja, trpljenja naroda in svoje lastne bolečine naslikal petnajst postaj križevega pota. Kako naj bi lepše zaključil svoj življenjski opus? Te postaje križevega pota so milostni finale Mejačevega življenja, kjer je v vlogo Simona pri peti postaji portretiral samega sebe.

Dodana petnajsta postaja - Kristusovo vstajenje - pa je temelj naše vere in zdaj že tudi Mejačeve večnosti. Dne 12. februarja 1992 je v bolnišnici v Redcliffu (Brisbane, Queensland, Avstralija) umrl za ta minljivi svet in se srečal z večnim Umetnikom. Dne 15. februarja sem p. Ciril daroval zanj mašo zadušnico v cerkvi Srca Jezusovega v Redcliffu, nato je bilo truplo upepeljeno. Njegov pepel smo položili k počitku 28. marca 1992: v cerkvi svete Male Cvetke na Bribie lslandu sem opravil pogrebno sveto mašo, pri kateri je pel kvartet Big Ben iz Slovenije - kot simbolično priznanje matere Slovenije svojemu zvestemu sinu v daljni deželi je donela njihova pesem.
Dobri Cveto, v hvaležnem molitvenem spominu Ti kličem: Počivaj v miru!«

Temu svojemu zapisu, ki je bil objavljen v reviji Misli-Thoughts, tudi po 32 letih nimam kaj dodati. Doživljam pa kot posebno milost, da urejujem in povezujem te misli v besede v Avstraliji, prav v Queenslandu, na poti k Mejačevemu grobu, danes, v ponedeljek, 5. februarja 2024. Tudi sveto daritev, ki jo bomo obhajali v sredo, 7. februarja v Marijini dolini, v Marian Valley, mednarodnem romarskem kraju skupaj z rojaki, bo naša molitev zahvale objela tudi umetnika Mejača, saj je tam pred kapelico Mejačevo slovensko znamenje, na katerem so vklesana imena pokojnih slovenskih rojakov v Queenslandu. Na letošnjo pepelnično sredo, 14. februarja 2024, bom v slovenski cerkvi v Sydneyu prehodil pot od postaje do postaje Jezusovega križevega pota – upodobljenega po Robertu Cvetu Mejaču, umetniku, ustvarjalcu in prijatelju.
Molimo te, Kristus, in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil.

Pater Valerijan Jenko OFM je leta 1992 zapisal, prav tako v isti številki revije Misli, ki jo je urejeval pater Bazijil A. Valentine:

»NOVI KRIŽEV POT krasi stene naše cerkve. Napravil nam ga je zdaj že pokojni umetnik in arhitekt Cveto Mejač na prošnjo p. Cirila. Lepo slovesnost blagoslovitve smo imeli v nedeljo, 15. marca 1992, ko je bil med nami parramatski  škof Beda Heather. Pripravo na ta dogodek pa smo imeli že na predvečer, ko je p. Bazilij iz Melbourna pri večerni sveti maši govoril o križevem potu našega naroda skozi stoletja njegove zgodovine.

Da bo križev pot res služil svojemu namenu, našemu duhovnemu življenju, je seveda potrebno, da ga opravljamo. Radi se udeležujte te pobožnosti, kadar je na sporedu za skupnost, pa tudi sami, kadar pridete v tednu ali v nedeljo malo prej k maši. Naj ne bo nikogar sram iti od postaje do postaje in premišljevati prizore, ki jih je Mejač tako živo naslikal. Naj dodam še to, da je dosedanje postaje križevega pota, ki smo jih kupili s pomočjo darov leta 1969 še za prvo leseno cerkev, izprosil p. Bazilij za Melbourne. Tako niso zavržene, ampak bodo še naprej služile svojemu namenu, sicer drugje, pa vendar našim rojakom.« (Misli-Thoughts, marec 1992, stran 53).

Dogodki v sliki