313 Merrylands Road
Poštne pošiljke: PO BOX 280
Merrylands NSW 2160
Phone 02 9637 7147 Fax 02 9682 7692, Mobile 0409 074 760

Predstojnik misijona
pater Darko Žnidaršič OFM

Arhiv dogodkov 2015Oznanila misijona sv. Rafaela v letu 2015Oznanila misijona sv. Rafaela v letu 2016Oznanila misijona sv Rafaela v letu 2017

 

Dan samostojnosti in enotnosti Republike Slovenije
in Štefanovanje v Merrylandsu,
skupinsko fotografiranje za čestitko
za patra Valerijana, ki praznije 91 let v januarju

Slavnosti govornik je bil novi častni vicekonzul Mark Stariha


Publika v dvorani




Nagovil nas je tudi pater Darko Žnidaršič OFM




Skupinska fotografija za čestitko za patra Valerijana

IZ  SLOVENSKEGA MISIONA MERRYLANDS
Nedelja, 18.decembra 2016

Zadnjo nedeljo  pred  Božičem je bilo vreme  malo bolj usmiljeno in ni bilo take neznanske  vročine, ki je v prejšnjih dnevih veliko  vernikov ustavilo kar  doma, v ohlajenih hišah.
Predbožične obrede in molitve je polepšal mladi obiskovalec iz  Slovenije, Uroš Kovač, ki je spremljal mešani zbor na  orglah.
Uroš je  doma  iz Lokavca  pri Ajdovščini in je za krajši čas na obisku v Avstraliji, nekaj časa pri družini Bavčar , ki prihaja iz  istega  dela  domovine, potem bo nekaj časa v Misionu  v Merrylands, nakar bo odšel v  Melbourne.  Uroš ima načrte za  zelo zanimiv  poklic, ne  samo, da bo organist , njegov  cilj je, da  se bo izučil  v vzdrževanju in popravljanju klasičnih  orgel. V ta namen je že končal  srednjo  škofijsko šolo v  Vipavi, hkrati z štiriletno glasbeno šolo, kot organist  je študiral orgle, kaj  si lahko zamislite, to je  za naše pojme nekaj nenavadnega.  Prebil je  že nekaj časa  v Rogaški Slatini, kjer je  delavnica za  orgle, po povratku v domovino pa je namenjen v Ludwigsburg v  Nemčiji, kjer  je prava šola za  to stroko. Želimo ti veliko uspeha, Uroš!

Uros Kovac, organist

V dvorani po  sveti maši so  sprejemali rezervacije   za štefanovanje, , medtem, ko smo posedeli ob običajni kavici in  domačem pecivu. Dežurni v postrežbi s pecivom so bili  družina Žaja-, mama Marija  in hčerke Mateja in Andreja, pripravile so okusno domače pecivo.Lepo je  videti  mlajšo generacijo avstralskih Slovncev, ki  si vzamejo čas  za tako  delo, saj v  današnjih časih so mladi  veliko bolj zaposleni, kot  smo bili  mi v  takih letih.

Photo:

Mateja, Andreja in mama  Marija Zaja

Kroznik peciva prosim -pravi  Danica

Generacije - Prababica Toncka Stariha, babica Jenny  in njen  vnuk, Jayden 

PRVO  SVETO OBHAJILO IN  NEDELJA  SV  MIKLAVŽA
4.DECEMBRA  2016

V nedeljo, 4. decembra  smo v  Slovenskem MisionuMerrylnds  slavili kar  dv praznična dogodka: prvo  sveto obhajilo in  obisk  svetega  Miklavža,  ki je prišel obdarit  otroke.
K prvemu svetemu obhajilu sta pristopila  dva  dečka  iz  slovenskih  družin:

Daniel Farrell in Seth  Hogan, pridružila pa  se jima je še  Nia  Nemeš, ki je  sveti zakrament prejela v krajevni župniji, vendar je obred  z veseljem ponovila v cerkvi  svojih  staršev in starih staršev,  pri Svetem  Rafaelu  v  Merrylands.

Tudi cerkev je bila  v praznični obleki, oltar je bil okrašen s prvo- obhajilsko bandero, otroci pa so izgledali čudoviti v prazničnih oblačilih.
Photos:

Pater  Darko Znidarsic  na  Miklavzevo

Daniel Farrel, Nia Nemes  and  Seth Hogan

Med bralci je bila na ta svečani dan tudi Sestra Maria Julia  Brcar

Sv. masa  na  Miklavzevo  p. Darko in prvoobhajanci  z ministranti.

Pri sv maši je lepo prepeval mešani pevski zbor, posebno pesem »Jesus is  calling  me...« pa sta zapeli mladi pevki Vesna Poch in  Rebecca Keen. Rebecca  se je  s to pesmijo  za nedoločen  čas poslovila  od pevskega zbora »Južne Zvezde« in slovenske  cerkvene  skupnosti, odhaja   v London, kjer  bo za nedoločen čas  delala kot učiteljica. Vsi bomo pogrešali njen lepi glas  !


Vesna Poch  in  Rebecca  Keen

Po  sveti maši smo se zbrali v  dvorani, kjer  so nam družine  hčera  Andrejke  Andrejaš postregle   s pecivom –moški v  baru in  Andrejka s  hčerkami  v kuhinji. Odlično!


Andrejka's  family    looking  after   cakes  and  coffee   this  Sunday.

Ko  so  se ljudje pomirili vsak  s skodelico kave ali čaja in  krožnikom peciva, je  prišel v dvorano sveti Miklavž  s spremstvom  angelov. Povzpeli so  se na oder kjer  je s pomočjo  Sonje  Fišer  in p.  Darka   in  angelov  sveti Miklaž obdaril vse otroke  in tudi nekaj bolj pridnih odraslih z  lepimi darili.

 

Sveti  Miklavz  prihaja

Sveti Miklavz  angeli in  Sonja  so pripravljeni

Sveti Miklavz in  spremstvo

 

ROJAKI, IGRALCI IZ MELBOURNA, so v Merrylandsu uprizorili enodejanko Vinka Moederndorferja v priredbi Drage Gelt:
“JOŽKO IN MICKA”

Igralci so se predstavili z enodejanko Jožko in Micka v priredbi Drage Gelt.
Za njihovo delo in obisk se je zahvalil pater Darko Žnidaršič, žal pa je skromen obisk pokazal tudi naš odnos do kulturnih prireditev.

Dear Fr Darko and the Wollongong Slovenian Community,

What a fine evening we had last Sunday at All Saints Figtree. I was delighted to visit you all and to celebrate Mass.

You " blew me away"  with the delicious meal and more so with the remembrance of my 75th!  What a work of art, the decorations on each cake - quite stunning and reflective of my role as bishop.  Please thank the lady who created them.

You have a close knit community whose spirit is obvious. It was great that you could also host the Ambassador and the Honorary Consul as well as representatives from other communities.
I hope Ivan is improving in health and that his treatment this week was productive.

Thank you too for your generous appreciation of my visit. 

You are a dedicated Pastor,Darko, and I am grateful for your pastoral ministrations in our Diocese
Fraternally and gratefully,
+Peter Ingham
Bishop of Wollongong

 

Praznovanje žegnanjske in zahvalne nedelje
v Wollongongu

V nedeljo, 13. novembra, smo v Wollongongu praznovali našo žegnanjsko in zahvalno nedeljo. Sveto mašo v naši cerkvi vseh svetih je daroval naš škof msgr. Peter Ingham, ki je letos 19. januarja praznoval svoj 75. rojstni dan. Ker je bil škof za svoj praznik v Sveti deželi, nas pa je takrat obiskal slovenski nadškof p. Stane Zore OFM, smo nadpastirja naše škofije povabili za žegnanje in se obenem srečali z veleposlanico Republike Slovenije gospo Heleno Drnovšek Zorko in s predstavniki slovenskih organizacij.

Škof Peter je dopoldne zaprl svetoletna vrata in daroval slovesno sv. mašo v katedrali sv. Frančiška Ksaverija ob sklepu jubilejnega svetega leta Božjega usmiljenja, popoldne pa je še v naši slovenski cerkvi na začetku sv. maše vodil poseben obred za sklep sv. leta, kar je za nas posebna čast, usmiljenje in potrpljenje drug z drugim pa ostaja naša naloga danes in naprej. Gospodu škofu smo se posebej zahvalili za to.

Pri sv. maši in skupni večerji se nas je zbralo 65 rojakov, navzoči so bili veleposlanica gospa Helena Drnovšek Zorko, častni konzul v NSW Anthony Tomažin, predsednik Slovenskega društva Sydney Štefan Šernek s soprogo Ano, predsednik Kluba Triglav Mounties Peter Krope, predsednik Slovensko-avstralskega društva Triglav Canberra Franc Čulek. Predsednico arhivske organizacije HASA NSW Martho Magajna jezastopal mož Lojze Magajna. Ostali so se opravičili in poslali pozdrave. - Navzoče je pozdravil predsednik Kluba Planica Wollongong Ivan Rudolf. Oba s p. Darkom Žnidaršičem, ki je somaševal, sta voščila škofu za njegov jubilej. Spregovorila sta še gospa veleposlanica Helena Drnovšek Zorko in častni konzul Anthony Tomažin, s pesmijo pa so ogreli naša srca Katelin Koprivec, Barica Brodnik in Andrew Žičkar. Predsednik Ivan Rudolf in tajnik – organist Andrew Žičkar sta prav tako praznovala, Ivan je praznoval 75. rojstni dan oktobra, Andrew pa je nekaj dni za njim srečal Abrahama. Tudi njima smo hvaležni in voščimo še drugim, ki praznujejo.

p. Darko Žnidaršič OFM

Sveta maša v kapeli Kristusovega vstajenja v mavzoleju na
katoliškem pokopališču Rookwood
6. novembra 2016

Pastirsko pismo o krščanskem pogrebu

Objavljeno: 31.10.2016 | Dogodek: 01.11.2016: Cerkev na Slovenskem

Dragi bratje in sestre!
Ob letošnjem prazniku vseh svetih in vernih duš vam želimo škofje spregovoriti o vprašanjih povezanih s smrtjo in krščansko spoštljivim odnosom do človekovega telesa tudi po smrti. Junija letos smo zaradi nekaterih novih dejstev potrdili dopolnjene pastoralne smernice za krščanski pogreb, v oktobru pa je nova navodila o tej tematiki izdala tudi Kongregacija za nauk vere. V spremenjenih družbenih in kulturnih okoliščinah se hitro spreminja odnos do smrti in do umrlih. Želimo vam spregovoriti o smrti kot o sestavnem delu življenja, o poslavljanju in žalovanju kot o spominjanju na velikonočno skrivnost in o krščanskem pokopu telesa kot izročanju rajnega v Očetov objem. Med osrednja oznanila Cerkve spada vesela vest o življenju po smrti. Sv. Janez je v videnju gledal »veliko množico, ki je nihče ni mogel prešteti«, tistih, »ki so prišli iz velike bridkosti in so oprali svoja oblačila ter jih očistili z Jagnjetovo krvjo«. (Raz 7,9.14) Ko v teh dneh obiskujemo grobove rajnih, se zaradi tega upanja v nas naseli veliko veselje, s katerim Jezus sklene oznanilo blagrov: »Veselite in radujte se, kajti veliko je vaše plačilo v nebesih.« (Mt 5,12)

Smrtna ura kot pomemben del življenja
V tej veri sta smrt in pogreb najdražjih vsega spoštovanja vredno dogajanje. Dotika se naših osebnih doživljanj, ki pogosto izzovejo občutek nemoči, žalosti in strahu. Zelo močnó pa se dotika tudi človeka kot presežnega, verskega bitja. Cerkev ponuja iz svoje duhovne zakladnice bogato simboliko in bogoslužna besedila, ki so namenjena tolažbi svojcev rajnega in župnijskemu občestvu. Preko simbolov in besedil nas Sveti Duh Tolažnik usmerja v Kristusovo velikonočno skrivnost, da bi smrt sprejemali tesno povezano z veliko nočjo: kakor je Jezus Kristus za nas trpel in umrl ter tretji dan s telesom vstal od mrtvih, tudi mi upamo in verujemo, da se bo naša duša ob smrti srečala s svojim Odrešenikom in bo naše telo deležno vstajenja. V tem duhu dojemamo trenutek smrti, kot enega izmed najpomembnejših v zemeljskem življenju; od katerega je na nek način odvisna vsa večnost.

Slovo od rajnega in pogrebna slovesnost
Krščansko slovo od rajnih ter pogrebne slovesnosti zato izrazito izžarevajo vero v posmrtno življenje in jo s simboli izpovedujejo. Pogrebno bogoslužje ni samo izročitev telesa rajnega zemlji v pričakovanju vstajenja od mrtvih, ampak je namenjeno tudi tolažbi svojcev in krščanske skupnosti ter izraža krščansko vero in upanje v večno življenje. Zato je za krščansko žalovanje zelo primerno, da se ohranja, kjer je še prisotna, ali na novo uvede molitev ob umirajočem in ob mrtvem človeku. To je primerno tudi, ko rajni ne leži doma. Zbiranje k molitvi ob večerih je izraz vere in podpora rajnemu ter svojcem.

Upadanje krščanskih pogrebov in visok odstotek žarnih pokopov, ki Slovenijo uvršča v sam svetovni vrh (82,9 % v letu 2014), in nekatere nove oblike, kot npr. raztros, nas kot kristjane izzivajo, da na kulturo »odrivanja« smrti na rob življenja in čimprejšnjo pozabo rajnih odgovorimo s ponovno »evangelizacijo smrti«, ki na novo ovrednoti človekovo telo in smrt.

Pokop telesa rajnega je za Katoliško Cerkev še vedno najprimernejša oblika slovesa. Kristjani gledamo na smrt kot na edinstven in najbolj oseben način srečanja Boga in človeka že brez omejitev prostora in časa. Zato naj se telesa položijo v zemljo na blagoslovljenem pokopališču ali drugem svetem kraju. S tem krščansko občestvo izrazi vero v posmrtno življenje in pričakovanje vstajenja teles poslednji dan. Svetopisemska besedila (prim. Mt 27,60.64-66 in druga) izpostavljajo podobe polaganja telesa v grob, praznega groba in poveličanega telesa vstalega Jezusa Kristusa. Telo je sicer minljivo in podvrženo smrti, vendar je po Kristusovemu vzoru namenjeno vstajenju. Zato škofje močno spodbujamo vse kristjane, da, kjer je le mogoče, v veri izberete tak način pokopa, kot ga je imel Kristus, to je pokop telesa. Pri obredih naj sodeluje župnijsko občestvo, da se pokaže povezanost rajnega in svojcev s Cerkvijo. V proces slovesa od rajnega naj se na možen način vključi obhajanje svete maše.

V Sloveniji je postal večinski način pokopa upepelitev in posledično žarni pokop. Razlogov je več, od prostorske stiske v mestih, ekonomskih razlogov do ideoloških nagibov. Cerkev sprejema tudi ta način, a daje prednost pokopu telesa. V primeru žarnega pokopa mora duhovnik ali drug pastoralni sodelavec previdno preveriti, da odločitev ni bila sprejeta iz veri nasprotnih razlogov – v takem primeru cerkveni obred ne bi bil smiseln. Zaradi spoštovanja do rajnega spodbujamo, da bi se kar v največji možni meri tudi z obredom, poslovili od njegovega telesa še pred upepelitvijo. Marsikje to ni izvedljivo, a potrebno bi bilo iskati v tej smeri nove možnosti, saj je to želja, priporočilo in praksa vesoljne Cerkve. Tudi žare s pepelom rajnih je treba pokopati ali hraniti na svetih prostorih (pokopališče, kapela); tako je bolj zagotovljena molitev zanje in spomin nanje tudi v naslednjih generacijah. Hranjenje pepela rajnih doma za kristjane ni primerno.
Za kristjana ni primeren način pokopa raztros pepela rajnega. Želja po raztrosu v morje, v gorah, gozdu ali drugod v naravi, ter pojavljajoče težnje, da pepel rajnega spremenijo v spominske predmete ali ga preoblikujejo v dragulje, je posebej vprašljiva, saj bolj poudarja ljubezen do narave kot odnos do Boga in občestva Cerkve. Upanje na večno življenje v Bogu je s tem močno zatemnjeno. Če ni določenega kraja pokopa, groba, je zelo okrnjena možnost molitve in spomina, ki izhaja iz obiskovanja grobov. Lahko vodi tudi v razne zlorabe in v nekrščansko pojmovanje človeka ter zanika njegovo izvorno dostojanstvo bitja ustvarjenega po Božji podobi. Hitreje se izbriše sled o obstoju določene osebe in se odvzame naslednjim generacijam možnost zgodovinskega spomina.
Enako spoštovanje kot do teles odraslih rajnih je prav, da imamo tudi do teles mrtvorojenih in splavljenih otrok. Tudi njihovo mesto pričakovanja vstajenja je grob na pokopališču in primeren krščanski pogrebni obred.

V primeru, da se kristjan odloči zapustiti po smrti svoje telo v medicinske raziskovalne namene, kar je delo ljubezni do bližnjega, je primerno, da se pred izročitvijo obhaja obred slovesa od rajnega, ki je podoben tistemu pred upepelitvijo.

Opozoriti želimo tudi na čedalje bolj prisotne krste ali žare, ki omogočajo pokop v posebnih položajih ali izpostavljajo določene vidike posmrtnega življenja (npr. reinkarnacijo, žare iz katerih lahko vzklije rastlina itd.), in za kristjane niso primerne. Zato je treba imeti za cerkveni pogreb, kjer se izvede pokop v drugačnih oblikah od običajnih (krsta, žara), dovoljenje ordinarija. Nekatere komercialne oblike pogreba namreč lahko izražajo nekrščanske, panteistične, naturalistične ali novodobske poglede na človeka.

Kristus je bil položen v grob. Telo je svetišče Svetega Duha, saj je bilo posvečeno že z zakramentom svetega krsta in drugimi zakramenti, predvsem pa hranjeno s sveto Evharistijo. Zato naj bo naš odnos do telesa tudi ob smrti nadvse spoštljiv in prežet z upanjem in vero v večno življenje.
V želji, da skupaj ohranjamo in razvijamo krščansko obliko slovesa od rajnih, ki vključuje možnost molitve zanje in spomina nanje, vas blagoslavljamo!

Vaši škofje

PATER  DARKO  SE JE  VRNIL  IZ DOMOVINE 
nedelja, 30.10 2016

V Nedeljo , 30.oktobra  smo z vesljem pozdravili v  naši  cerkvi  patra  Darkota, ki  se je vrnil iz potovanja  po Sloveniji in  južni  Ameriki.
S patrom  Darkom sta  somaševala  še  dva duhovnika iz domačih  logov, g. Marijan Benković, duhovnik reške nadškofije (Rijeka) in z njim p. Rozo Palić, župnik v Ricmanjah in v Borštu pri Trstu, doma iz Janjeva.Pater  Rozo je bil nekoč frančiškan hrvaške province sv. Cirila in Metoda, sedaj pa deluje v tržaški škofiji in želi ustanoviti novo redovno družino "Frančiškani - častilci Presvete Trojice" ("Klanjatelji Presvetog Trojstva"), ko jo bo kongregacija v Rimu odobrila..
Bivala sta v neokatehumenskem semenišču Redemptoris Mater v Chester Hillu.


g. Marijan Benković, duhovnik reške nadškofije , P. Darko in  Rozo Palic , župnik v Ricmanjah in v Borštu pri Trstu

 

Pater Darko Žnidaršič med rojaki v Argentini

POSLOVILI SMO SE OD PATRA  DAVIDA
27.OKTOBER  2016, piše  Martha  Magajna.

Naš pater  Darko Žnidaršič  je  odšel  za nekaj tednov na  zaslužene počitnice  v  domovino,  zraven je pa tudi obiskal rojake  v  Argentini.  V tem času  ga je  pri nas  v   Slovenskem Misionu  Sv Rafaela  v  Merrylands  zamenjeval  pater  David  Šrumpf,  ki je  drugače po  smrti patra  Janeza prevzel  delo  v Slovenskem  Misionu  Adeladide, poleg tega pa tudi pomaga patru  Cirilu  Božiču  v  Slovenskem Misionu  v Kew  Melbournu. 

Patru  Davidu je  Slovenski Mision  v Merrylands  kar  dobro poznan, saj je bil pri nas nekaj časa pred   več  desetletji in si je  tudi  zapomnil posamezne  pridne in  delovne ljudi iz naše  verske  skupnosti, medtem  ko je med  tem  časom kar nekaj  najboljših  pridnih  delavcev  Bog  že poklical k  sebi.

Pater  David   Šrumpf OFM v cerkvi  Sv Rafaela  v Merrylands

Tako mi,  kot pater David smo imeli  srečo, da  se je  iz bolniškega dopusta  že  vrnila  Sonja  Fišer, ki je  vsakemu  duhovniku  v naši  slovenski cerkvi  desna  roka in  v veliko pomoč.
Sonja nas je naprosila, da se v njenem imenu zahvalimo  vsem ki  so  ji pošiljali cvetje,   dobre želje in molitve, ko je  bila v  bolnišnici  za operacijo  na srcu- vložili so ji novo  srčno zaklopko-. Želi   vsem povedati, da  je videti , da je njena operacija  dobro uspela in da  njeno   srce kar dobro  deluje, na žalost  pa bo morala    omejiti  svoje  delo in  dolžnosti v  cerkvi  na  zelo lahko  dela, kar pomeni  samo organizacijske  dolžnosti, ABSOLUTNO NIČ  FIZIČNEGA  DELA , zato bo zelo hvaležna za  vsako pomoč, ki  so  jo  člani slovenske  skupnosti pripravljeni  nuditi  , da  bo  življenje in  delo v  našem Slovenskem Misionu še  dalje gladko potekalo.

Pater David   Šrumpf  in  Sonja Fišer

Alfred  Brežnik  in   Pater David  Šrumpf v dvorani med   verniki

Pater David, Teja Bavčar  in  Ivanka Žele   v  dvorani 

Pater  David je zelo prijazen človek in dobro smo  se razumeli  z  njim.  Obiskal  je  tudi naše podružnice in organizacije  v  Sydneyu, Wollongongu in  Canberri in  udeležil  se je tudi nekaterih  majhnih proslav rojstnih   dnevov, ki  smo jih v tem  času slavili.


Rojstni  dan  Zore Johnson  s prijatelji 

V četrtek smo  se ob  redni sveti maši Molitvene  Skupine  Srca Jezusovega poslovili od   patra  Davida in  se  mu zahvalili  za  skrb in  pomoč, z upanjem, da  ga  bomo  imeli priložnost  še kdaj  videti.

V imenu  Molitvene skupine Merrylands   mu je  zahvalno kartico predala    Lojzka Husarek.


Lojzka  Husarek in p. David

Lojzka Husarek , zastopnica mešanega pevskega  zbora   v  cerkvi  sv  Rafaela   v Slovenskem Misionu  Merrylands  in p, David  Štrumpf,OFM . Z njima  je Colin Roberts, mašni pomočnik - akolit v farni cerkvi sv. Marjete Alakok v Merrylandsu. Vsak četrtek prihaja  pomagat k nam in še kdaj k našim večernim mašam.

ŽEGNANJSKA  NEDELJA  -'RAFAELOVO
25.septembra  2016,
piše Martha Magajna

Na  sv  Rafaela  dan  vsako leto slavimo žegnanje , ko goduje  zavetnik  naše  cerkve  v  Merrylands, nadangel Rafael. Na isti dan  se  slavijo tudi  obnove  zakonskih  obljub slovenskih parov, ki praznujejo okrogle obletnice  dneva, ko so stopili v  sveti zakon.

V letošnjem letu  je obnovilo svoje  zakonske obljube  pet parov: ALEKSANDER IN  ALBINA KURET-60 let' biserno poroko, TEJA IN IVO BAVČAR-56 let, FRANC IN FRANCKA MRAMOR -56 let, STANKO IN  MARIJA KOLAR-55 let in  ŠTEFAN  IN  ANGELA  TRSTENJAK – 55 let. Večini slavljencev  so  se  pri  sveti maši pridružile tudi njihove  družine- otroci  vnuki in prijatelji,tako, da je  bila  naša slovenska  cerkev  lepo napolnjena.

Zakonski jubilanti po blagoslovu 

Zakonci  jubilanti  2016 

Po končani  sveti maši je  delavna skupina pripravila  lepo domače kosilo, po kosilu pa smo proslavili tudi  rojstni  dan  predstojnika  našega  Slovenskega Misiona Merrylands,  p. Darka  Žnidaršiča in  Mihelce Šušteršič, ki je knjigovodkinja  našega Misiona. Poleg cvetja, ki  smo jima podarili za  rojstni  dan smo jima pripravili tudi  dve  lepi torti, ki  sta jih potem  delila  z vsemi navzočimi gosti.


p. Darko In Mihelca  25.sept. 16   slavita rojstni  dan  ob Zegnanju  sv  Rafaela

Vse najboljse p.Darko in Mihelca

Poleg  številnih gostov iz  domače  fare  smo  dobili  še nekaj bolj oddaljenih  gostov: učiteljica in pisateljica Cilka Žagar iz Lightning Ridga in pa Miriam Klemen iz  Zlate Obale   s prijateljico  Marijo Tompa iz Hamiltona v Canadi. Stari sodelavci in številni prijatelji smo bili  veseli ponovnega srečanja  z Miriam, razveselilo pa nas je  tudi osebno srečanje  s Cilko Žagar, ki jo večina poznamo iz njenih knjig in člankov, ki jih objavlja  v  Mislih.  Hvala lepa za obisk!

Mihelci in p. Darkotu želimo še veliko zdravih in  srečnih let, patru pa  tudi  srečno pot in prijetne zaslužene počitnice, ki jih  bo  preživel  v  domovini in na  obisku  pri rojakih  na  drugi strani sveta.


Marija,  Cilka, Martha  in  Mirijam

Elizabeta  in  Anton Kociper z Miriam Klemen

 

JANEZ PAVEL II.
NA BREZJAH

   Papež Janez Pavel II. je Slovenijo prvič obiskal od petka, 17. maja, do nedelje, 19. maja 1996. Prvi romar sveta je k Mariji Pomagaj prišel v petek, 17. maja, kmalu po 17. uri. Po prihodu in sprejemu na brniškem letališču ga je pot najprej vodila k brezjanski Mariji Pomagaj. Pred baziliko, ob množici vernikov, je papeža pozdravil rektor bazilike in gvardijan frančiškanskega samostana p. Ciril Alojz Božič. Dejal je takole:

“Frančiškovi bratje, varuhi Marijinega svetišča na Brezjah, se z Vami veselimo Vašega obiska v naši domovini in Vas tu, na milostnem kraju pri Mariji Pomagaj - naši Materi in Kraljici - na tej slovenski Jasni Gori zares od srca pozdravljamo. Hvala Vam, da ste tukaj. Tako nam vsem jasno sporočate, da potrditev v veri, upanju in ljubezni vodi po Mariji k Jezusu. Vaše življenje nam to zgovorno potrjuje. Sveti oče, prisrčno pozdravljeni in dobrodošli. Serdecznie witamy! Mir in dobro!”

   Po pozdravu se je papež Janez Pavel II. napotil v baziliko, kjer je pokleknil pred Najsvetejšim in molil. Potem je šel v Marijino kapelo, pokleknil pred Kraljico Slovencev in molil, kjer so molile množice slovenskih romarjev. Mariji Pomagaj je daroval čudovit biserni rožni venec. Po cerkvi je takrat odmevala pesem Marija, pomagaj nam sleherni čas.

Papež Janez Pavel II. kot velik in goreč Marijin častilec tudi nam danes daje v oporoko, pred milostno podobo Marije Pomagaj rožni venec, da ga molimo in se ga tesno oklepamo, da bi dosegli sadove svetosti.

Danes s ponosom lahko rečemo, da nas je obiskal svetnik našega časa, ki smo ga dobro poznali.

Sveti Janez Pavel II., prosi za nas!

V svetem letu usmiljenja, 17. maja 2016, ob 20. obletnici obiska pri Mariji Pomagaj.

DR. P. ROBERT BAHČIČ O. F. M.,
REKTOR BAZILIKE
MARIJE POMAGAJ, BREZJE

 

ŽIV, SVETAL IN SVET SPOMIN

”Ponovno sem na Brezjah pri Mariji Pomagaj v tem izrednem svetem letu usmiljenja. Ob postanku pred kipom sedaj svetega papeža Janeza Pavla II. mi misel in srce vedno uideta na tisti srečni petek, 17. maja 1996, ko sem skupaj z ostalimi frančiškani in množico vernikov pred baziliko stisnil roko prvemu romarju sveta - papežu Janezu Pavlu II. in mu zaželel ‘Serecznie witamy! - Prisrčno dobrodošli!’ Ti dve poljski besedi sem si za vedno zapomnil.
Spomin pa ne gre le na tisti dan, ampak na dneve, tedne in celo mesece skritih in tihih priprav tega, nikjer v uradnem programu načrtovanega papeževega obiskaV posebnem pismu in še osebno sem sporočil svetemu očetu: “To, kar je za Poljsko Jasna Gora s Čenstohovo, to so Brezje za Slovenijo. Sveti oče, potrdite srce Slovenije!”
Sveti oče je tako svoje prvo apostolsko potovanje po Sloveniji pričel pri Mariji Pomagaj na Brezjah, naši slovenski Kraljici.

S hvaležnostjo se Bogu zahvaljujem za mnoge, ki so mi pomagali, da se je to zgodilo. Naj omenim le prijatelja in potem tudi posinovljenca Slovenske frančiškanske province sv. Križa veleposlanika Štefana Faleža, nuncija Edmonda Farhata, vse tiste, ki so razumeli pomen obiska pri Marije Pomagaj ter bratom samostana na Brezjah.

Trajen spomin in našo hvaležnost za njegov obisk ne le Brezij, ampak njegovega celotnega obiska, je po naši zamisli ustvaril akademski kipar Stane Kolman. Naročili smo mu, naj ga postavi ob baziliki Marije Pomagaj prav takega, kakršen je bil na osrednjem praznovanju 1250-letnice naših krščanskih korenin - papež Janez Pavel II. v Stožicah.

Veliki  in sveti Janez Pavel   II., prosi za nas!

 MAG. P. CIRIL ALOJZIJ BOŽIČ OFM OAM EV

 

V CERKVI NAŠEGA MISIJONA,
  V NEDELJO,  3.JULIJA  2016.

Pater Darko Žnidaršič OFM je bil  to nedeljo na obisku  v  Slovenskem  Misionu  v  Adelaide in v  domači  cerkvi  Sv  Raphaela ga je  zamenjeval   G. Joseph  Thomas,  Kaplan iz bližnjega  Guildforda . Pater  Darko bo  iz Adelaide odšel v  Baulkham  Hill na  duhovne vaje  je in  se bo   vrnil  domov v v Merrylands naslednji petek,  8.julija.

G. Joseph  Thomas,  kaplan iz bližnjega  Guildforda

 

PRAZNIK SV. REŠNJEGA TELESA IN REŠNJE KRVI
Nedelja,  29.5.2016

Po sv. maši je bila procesija  z Najsvetejšim. Na  dvorišče Slovenskega  Misijona, kjer je bil postavljen lepo okrašen  oltar.

Procesija  se je  začela

Otroci potresajo  cvetje  pred  oltar

Pater  Darko z  Najsvetejšim

 

»Tvoj blagoslov naj blagoslavja, varuje in ohranja ta kraj in vse ki v njem prebivajo«.

Prepeval je mešani pevski  zbor pod  vodstvom  Urosa  Ergaverja. 

Bil je lep  dan, ki ga je naredil Gospod  in prislo je mnogo vernikov.

Danica Petrič in hčerka Barbara, sta poskrbele za postrežbo v dvorani

Na koncu je  p. Darko blagoslovil in pokropil  vse  navzoče in vrnili smo  se  v  Cerkev, kjer smo vsi  skupaj  zapeli  zahvalno pesem  »Hvala večnemu  Bogu...«. Potem smo kot ponavadi šli v dvorano  Slovenskega  Misijona  Merrylands  in postregli so nas  z domačim pecivom in dobro kavico.

 

 

Južne zvezde

Novi škof

5.5.2016, je papež Frančišek imenoval novega škofa za našo škofijo Parramatta, kamor spadata naša cerkev sv. Rafaela in slovenski misijon v Sydneyu - Merrylandsu. Naša škofija Parramatta letos praznuje 30-letnico. (Sydney ima 3 škofije: nadškofijo Sydney, škofijo Parramatta in škofijo Broken Bay.)

Novi škof je postal msgr. VINCENT LONG VAN NGUYEN, minorit, Vietnamec, dosedanji pomožni škof v Melbournu, rojen 3.12.1961 v kraju Gia-Kiem v Vietnamu. Njegova domača družina je leta 1980 pribežala v Avstralijo - prišli so kot begunci na čolnih pred komunističnim režimom. Vstopil je k manjšim bratom minoritom (1983), duhovniško posvečenje je prejel 30.12.1989, nadaljeval študij kristologije in duhovnosti v Rimu. Tam je bil kasneje generalni asistent Reda (2008-2011). V Avstraliji je bil župnik v Kellyvillu (1998-2002) in opravljal še druge službe, od leta 2005 do 2008 pa je bil kustos - provincialov delegat bratov minoritov v Avstraliji. Papež Benedikt XVI. ga je 23.5.2011 imenoval za pomožnega škofa v Melbournu, škofovsko posvečenje je prejel 23.6.2011.

Več lahko preberete na spletnih straneh:

www.parracatholic.org

http://melbournecatholic.org.au/News/melbournes-bishop-vincent-long-leaving-for-parramatta

 

Novo vodstvo frančiškanske province sv. Križa

NAZARJE (sreda, 30. marec 2016, RV) – V dopoldnevu tretjega dneprovincialnega kapitlja v Nazarjah, ki so ga bratje kapitularji reda frančiškanov (OFM) začeli s sv. mašo pri sestrah klarisah in jo je vodil njihov dosedanji provincialni minister p. Marjan Čuden, je bilo izvoljeno novo vodstvo frančiškanske province.

Najprej je bil izvoljen provincialni minister p. Marjan Čuden. Sledile so volitve vikarja province, izvoljen pa je bil p. Robert Bahčič. Nadaljevali so z volitvami novih definitorjev (t.j. svetovalcev), za katere so izvolili naslednje brate:
p. Bernard Goličnik
p. Niko Žvokelj
p. Pavle Jakop
p. Simon Peter Berlec
p. Ambrož Mušič
Novo vodstvo priporočamo v molitev in želimo veliko božjega blagoslova!

Provincialni kapitelj 2016
Od 28. marca do 1. aprila 2016 v Nazarjah

Po četrtkovem razpravljanju o izzivih, ki so pred nami, in slovesnem obhajanju sv. maše z novim vodstvom province in brati iz vse province, smo petkovo dopoldne posvetili sprejemanju sklepov in pobud ter sklepnega sporočila, ki ga tukaj objavljamo:

Znanilci upanja ali
Pogumno zreti v prihodnost

Slovenski frančiškani smo se zbrali na svojem provincialnem kapitlju od 28. marca do 1. aprila 2016 v Nazarjah v Savinjski dolini. Izvolili smo novo vodstvo (in za službo provincialnega ministra izvolili p. Marjana Čudna, za njegovega namestnika p. Roberta Bahčiča ter za provincialne svetovalce, ki jih imenujemo definitorje, p. Bernarda Goličnika, p. Nika Žvoklja, p. Pavleta Jakopa, p. Simona Petra Berleca in p. Ambroža Mušiča) ter preverili smo dosedanje dejavnosti in zastavili besedo za prihodnje delo.

Ob koncu kapitlja čutimo potrebo, da svojim bratom, slovenskim vernikom doma in v tujini ter vsem ljudem dobre volje napišemo sporočilo o naši vlogi v našem prostoru in času.

Bratje frančiškani smo prepoznali svoje poslanstvom v tem, da želimo biti znanilci upanja znotraj Cerkve na Slovenskem in slovenske kulture. V ta kritični čas, ko se majejo temeljne človeške vrednote in je ogroženo osnovno človeško dostojanstvo, smo poslani, da prinesemo svetal pogled v prihodnost.

Konkretno vidimo svoje poslanstvo v tem, da sprejmemo vsakega človeka in ga spoštujemo v njegovi enkratnosti ter mu skušamo razkriti, da je tudi on ljubljen od samega Boga. V sebi čutimo klic, ki nam pravi, naj ljudem različnih prepričanj in mnenj prinesemo veselje in radost nad življenjem, veselje nad skupnim bivanjem ter zaupajoče zrenje v prihodnost. Ne gre za naivno gledanje na svet, da bi morda tajili bolečino, stisko in obup. Prav obratno, vse to priznavamo, toda v vsakem trpečem človeku želimo odkrivati Božjo veličino ter mu pomagati, da bo kljub preizkušnjam spoštoval sebe in druge, v polnosti zaživel in tudi sam prihajal drugemu naproti.

V svetem letu usmiljenja želimo tudi vsakemu grešnemu človeku razkriti, da je naš Bog – Bog odpuščanja. Z molitvijo se obračamo h Gospodu, da nas uporabi kot orodje svojega usmiljenja.

V teh dneh smo bratje frančiškani največ časa posvetili razmišljanju o mladih in se spraševali, kako bi jih razumeli, jim odstrnili radostni pogled na življenje in jih povabili k najlepši pustolovščini duha, ki pomeni živeti Radostno vest, Evangelij.

V tem duhu smo si zastavili vprašanje, kaj moramo pri sebi osvežiti, da bi današnja mladina v nas prepoznala večno mladega Kristusa in njegovega posnemovalca sv. Frančiška? Soglašali smo, da je to poglobitev bratskega življenja in prijateljstva, ki sta vrednoti prihodnosti.

V tej iskrenosti smo si tudi sami priznali, da smo prav tako pomanjkljivi, ranljivi in tudi grešni, toda zaupamo in verjamemo v Božjo dobroto in usmiljenje. To čudovito izkušnjo Božje širokosrčnosti in prizanesljivosti želimo deliti z vsakim človekom, posebno še z mladimi.

Ponovno smo ozavestili, da je naše poslanstvo znotraj Cerkve na Slovenskem in našega naroda, zato sprejemamo, kar nas Cerkev na Slovenskem prosi, namreč, da še naprej skrbimo z apostolsko gorečnostjo za naše župnije, božjepotne cerkve, družine in tudi za vzgojo mladih preko kateheze, služb po fakultetah in skrbi za študente in uboge ter ne prezremo bolnih in ostarelih.

V trenutni begunski stiski želimo pomagati kristjanom na Bližnjem Vzhodu, zato se povezujemo s kustodijo Svete dežele, ki skrbi zanje, prav tako pa sodelujemo s slovensko Karitas, ki vsem beguncem izpričuje veliko darežljivost.

Naša želja je, da bi slovenski kristjani in vsi ljudje svetlo zrli v prihodnost in da bi malodušje vsakdanjega življenja nadomestili z radostnim upanjem, da bo jutrišnji dan postal dan prijateljstva in veselja. Nekaj te Kristusove ljubezni in radosti naj vsi zaživimo že danes! Zato kličemo mladim, naj se nam pridružijo, vse vernike pa prosimo, naj molijo, da Gospod opogumi mlada srca za čudovito izkustvo Evangelija. S to zavestjo in z novim vodstvom vstopamo v jutrišnji dan in vabimo vse ljudi dobre volje, da z nami postanejo znanilci upanja.


Sledilo je še obhajanje sklepne sv. maše, ki jo je vodil naš nekdanji provincialni minister in sedanji ljubljanski nadškof metropolit p. Stane Zore.

Po sv. maši smo v procesiji odšli še na tamkajšnje pokopališče, kjer smo na grobu naših bratov molili.

VELIKONOČNI PRAZNIKI

Velika noč

Velikonočna procesija


Zveličar naš je vstal iz groba


Blagoslov obnovljenega tabernaklja

Velika  sobota,  26. Marca 2016  

Pred  večerno sveto mašo na Veliko soboto je bil blagoslov ognja na  cerkvenem  dvorišču.
Kristusovo luč smo v sprevodu prinesli v cerkev  in iz nje prižgali  svečice v  rokah  vernikov.

BLAGOSLOV OGNJA  NA VELIKO SOBOTO

KRISTUSOVA  LUČ S SPREVODOM  V CERKEV

VELIKA NEDELJA, 27. MARCA  2016

Na  velikonočno nedeljo je bila  sveta  maša  samo zjutraj ob  8 h. ker je moral  pater Darko   opraviti velikonočno opravilo tudi ob  12.h opoldne v  Wollongongu in  na  večer v  Canberri.

Ljudi je bilo pri zgodnji  sveti maši nekaj manj, kot običajno, saj veliko vernikov živi v bolj oddaljenih  krajih in so bili navajeni priti k  drugi  sveti maši.
Velikonočni prazniki so  družinsko praznovanje in  nekateri ljudje  so  za takšne praznike pričeli obiskovati  farne cerkve v krajih, kjer živijo njihovi otroci in vnuki in potem tudi sedejo z njimi za praznično mizo.

Cvetna nedelja v našem misijonu

 

Predstavitev knjige Katarine Vrisk v naši dvorani

“ONE IN CHRIST”

Tuesday, 8.3.2016, at ST. MARGARET MARY’S PARISH HALL,
1 Chetwynd Road, MERRYLANDS, from 6.30 pm - 9.00 pm
Hosted by ST. ELIJAH MELKITE CATHOLIC PARISH, GUILDFORD
Guest: MSGR. ROBERT RABBAT, Melkite Catholic Bishop

Program:
6.30 pm: FOOD, DRINKS, MUSIC
7.00 pm: Introduction, Opening Prayer
7.15 pm: Youth Mercy Talks and Tradition Exchange
8.15 pm: Mercy Commitment Workshop
8.45 pm: Questions & Answers
9.00 pm: Conclusion with Prayer.

“ONE IN CHRIST” is back this year! Hosted by St. Elias Melkite Catholic Church Guildford within St. Margaret Mary’s Parish Hall Merrylands, this event seeks to further the movement towards full communion among Christians and to have them commit to works of mercy together.
ONE IN CHRIST will also provide an oportunity for Christians from different traditions to learn from one another and to respond jointly to current issues of common concern such as material and spiritual poverty.

WARM WELCOME!

 

MELKITSKA SKUPNOST PRI NAS

Diakon Georges Tadourian, sr. Marie Julie Brcar, Fr Joshua Anwar El Khoury - župnik melkitske katoliške župnije sv. Elija v Guildfordu in p. Darko Žnidaršič.

V naši soseščini živi veliko kristjanov vzhodnega melkitskega obreda, ki imajo svojo župnijo
sv. preroka Elija v Guildfordu, v bližini mostu  nad železnico. Prihajajo iz Sirije, kjer so sedaj
kristjani težko preskušani, kot še nikoli doslej,  iz Svete dežele in Libanona in so katoliški
kristjani vzhodnega – bizantinskega obreda –  grkokatoličani. Ker sedaj gradijo novo župnijsko
cerkev v Guildfordu, sta nas njihov škof msgr. Robert Rabbat in župnik g. Joshua Anwar El
Khoury prosila, da bi nekaj mesecev začasno obhajali nedeljska bogoslužja v naši cerkvi ob
11.00 dopoldne (po naši nedeljski sv. maši,ki je ob 9.30 dopoldne) in kdaj po dogovoru.
Naš program bogoslužja se nič ne spremeni, o morebitnih spremembah pa boste obveščeni.

 

OBISK  V SLOVENSKEM MISIONU MERRYLANDS

Merrylands,  3.jan  2016
Obiskala nas je družina Nemanič, doma s Treh far - Rosalnic pri Metliki: mami Mateja, oče Toni, sinovi (po starosti) Toni ml., Nik, Žan in Marko, sorodniki p. Cirila Božiča

p. Darko in Jože Božič, bratranec p. Cirila, doma iz Gabrja pri Brusnicah na Dolenjskem

Nadškof msgr. Stane Zore OFM,
je obiskal rojake v Qeenslandu

V sredo, 27. januarja, je nadškof maševal za rojake z Zlate obale, Brisbana in okolice.

Po maši je bila procesija k slovenski kapelici Marije Pomagaj v Marian Valley (Witheren QLD).

Z nadškofom smo somaševali p. Ciril, p. Darko, p. Oskar (prior pavlincev, ki skrbijo za Marian Valley) in p. David. Po maši smo imeli skupno kosilo, ki so ga pripravili rojaki.

Nadškof msgr. Stane Zore OFM,
pater Ciril A. Božič OFM OAM EV in pater Darko Žnidaršič OFM,
so darovali sv mašo pri sv Rafaelu

/foto Florjan Auser/

Zakonca Jeni Alfred Brežnik sta prejela od slovenske škofovske konference odličje sv. Cirila in Metoda za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci. Odličje je podelil nadškof msgr. Stane Zore




Zakonca Saša in Dušan sta prejela od slovenske škofovske konference odličje sv. Cirila in Metoda za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci.
Priznanje jima je bilo podeljeno na njunem domu. Na fotografiji Alfred in Jeni Brežnik, Saša in Dušan Lajovic, Helena Drnovšek Zorko in pater Ciril Božič




Veleposlanica RS v Canberri, gospa Helena Drnovšek Zorko je nagovorila zbrane
v Slovenskem misijonu v Merrylandsu


Srečanje nadškofa s častnim konzulom Anthonyjem Tomažinom




Pridne roke v kuhinji so poskrbele za odlično hrano in postrežbo.
Tudi nadškof se jim je v imenu vseh patrov zahvalil za dobro delo.

Nadškof msgr. Stane Zore OFM,
je blagoslovil novi del pokopališča v Rookwoodu

/foto Florjan Auser/

V soboto, 23. januarja, ob 9.00 dopoldne je nadškof msgr. Stane Zore, blagoslovil novi del pokopališča v Rookwoodu in kip sv. Rafaela - St. Raphael's Slovenian Lawn.

Nadškof msgr. STANISLAV ZORE,
se je povzpel na najvišjo točko v Avstraliji,
Mount Kosciuszko / 2228 m/

Na vrhu s slovensko zastavo!
Pater David Šrumpf OFM, nadškof msgr. Stane Zore OFM in Franc Zore

Obisk nadškofa
msgr. STANISLAVA ZORETA OFM
v Canberri

PROGRAM OBISKA NADŠKOFA
msgr. STANISLAVA ZORETA OFM

MELBOURNE:
Ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore OFM bo priletel v Melbourne v petek, 15. januarja 2016. Spremljal ga bo njegov brat Franci.
Sobota, 16. januarja: Obisk pokopališča Keilor in molitve ob grobu p. Bazilija za vse pokojne rojake v Avstraliji. Romanje v Ta Pinu, Bacchus Marsh.
Nedelja, 17. januarja 2016: ob 10. uri bo maševal in pridigal v naši cerkvi v KEW. Po maši bo kulturni program, družinsko kosilo in srečanje v dvorani.
Ponedeljek, 18. januarja: obisk melbournskega nadškofa in predsednika Avstralske škofovske konference msgr. Denisa J Harta.
 
CANBERRA:
V četrtek, 21. januarja, obisk na Veleposlaništvu Republike Slovenije ter kosilo z veleposlanico gospo Heleno Drnovšek – Zorko; obisk nuncija (nadškof msgr. Adolfo Tito Yllana) v Apostolski nunciaturi v Canberri. Ob 6. uri zvečer bo daroval sv. mašo za tamkajšnje rojake v cerkvi sv. Petra in Pavla v Garranu, Wisdom Street, nato bo srečanje in večerja v Slovenskem društvu v Canberri.

SYDNEY:
ROOKWOOD CEMETERY: V soboto, 23. januarja, bo ob 9.00 dopoldne blagoslov novega, razširjenega slovenskega pokopališča v Rookwoodu - St. Raphael's Slovenian Lawn.

MERRYLANDS: v nedeljo, 24. januarja, ob 9.30 dopoldne sveta maša ter nato kosilo v dvorani.

WOLLONGONG – FIGTREE, slovenska cerkev Vseh svetih: Nedelja, 24. januarja 2016, sveta maša ob 5. uri popoldne ter srečanje in večerja v dvorani.

MARIAN VALLEY, Canungra, Queensland:
V sredo, 27. januarja, bo ob 10. uri dopoldne maševal za rojake iz Queenslanda v Marijini dolini. Sledi srečanje in kosilo. (GPS Location: 2541 Beechmont Road, Witheren via Canungra).

ADELAIDE:
Petek, 29. januarja: sprejem v Adelaidi; obisk nadškofa msgr. Philipa Wilsona.
Sobota, 30. januarja: Adelaide
Nedelja, 31. januarja 2016: ob 10. uri bo sveta maša v naši cerkvi Svete družine, srečanje in kosilo v dvoranci. Zvečer polet v Melbourne.

V ponedeljek, 1. februarja 2016, odpotujeta iz Melbourna domov v Slovenijo.

 

Minister Gorazd Žmavc čestital frančiškanskemu
patru Valerijanu Jenku OFM OAM, za visok življenjski jubilej

06.01.2016 je pater Valerijan praznoval visok osebni jubilej. Ob tej priložnosti so mu patri v Frančiškanskem samostanu v  Ljubljani, kjer pater Valerijan tudi domuje pripravili praznovanje v krogu svojih prijateljev in bližnjih. 

Praznovanja sem se na povabilo patra Ambroža udeležil tudi sam. 

V imenu ministra Gorazda Žmavca pa se je praznovanja udeležil  g. Zvone Žigon iz Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.  Patru Valerijanu je prebral pismo s čestitkami za visok življenjski jubilej in zahvalo za vse, kar je naredil za ohranjanje slovenstva v Avstraliji.

Lep pozdrav Anthony Tomažin
Častni konzul RS

V sredo, 6. januarja 2015, je 90 let praznoval frančiškanski pater Valerijan Jenko, ki je med avstralskimi Slovenci deloval celih 52 let, vse do nedavne vrnitve v Slovenijo.

Pater Valerijan je prejemnik številnih najvišjih državnih priznanj in odlikovanj tako s strani Avstralije kot Slovenije, med rojaki v Avstraliji pa je bil - in je še vedno - zaradi svoje odprtosti izjemno priljubljen.
Minister Gorazd Žmavc je patru ob tej priložnosti poslal pismo s čestitkami za visok življenjski jubilej in zahvalo za vse, kar je naredil za ohranjanje slovenstva v Avstraliji.

Čestitka ministra Žmavca