Pater Valerijan s sestro Anico na Bledu

Pater Valerijan s sestro Anico na Bledu, brez kremšnite ni obiska Bleda

Pater Valerijan je obiskal tudi patra Polikarpa po operaciji kolka

Pater Valerijan in pater Krizostom po mašnem obredu na Brezjah

Pater Valerijan se je srečal tudi z dr. Oto Lutharjem, saj Versko središče Merrylands gosti HASA arhiv

Pater Valerijan pred tunelom Ljubelj, prvič od leta 1945, ko je odhajal iz Slovenije s sobrati v novo življensko izkušnjo. Na fotografiji s provincialom patrom Zoretom in patrom Cirilom.

Pater Valerijan pred spomenikom posvečenim 6000 žrtvam nasilja

Posnetek beguncev iz leta 1945

Vetrinje leta 1945

Pot se je zaključila na Brezjah

Pater Valerijan se je v Studiu Slovenica, arhivom, ki hrani veliko dokumentacije iz tega obdobja, srečal z gospodom Arnežem

Pater Valerijan je na Brezjah maševal s patrom Polikarpom Brolichom


S patrom Krizostonom, sta si ogledala prostore na Brezjah

Srečanje s svetim očetom na Brezjah

S patrom Krizostonom, pa sta obiskala tudi župnijo Mošnje, kjer je leta deloval tudi pater Darko Žnidaršič.

Po obredih v Sydneyju in Melbournu je pater Valerijan svojo biserno mašo obhajal tudi v domači župnijski cerkvi sv. Frančiška v Šiški. Pater Valerijan je biserni jubilej v cerkvi, ki je delo arhitekta Jožeta Plečnika in je bila zgrajena leto po patrovem rojstvu, praznoval v nedeljo 24. junija 2012. Pri maši so se mu v velikem številu pridružili duhovniki, bratje frančiškani, ki so nekdaj delovali ali pa še vedno delujejo v okviru župnije Šiška. Med njimi sta bila tudi pater Stane Zore, provincialni minister slovenskih frančiškanov, in pater Metod Ogorevc, ki je po smrti patra Bazilija pet let deloval v Melbournu.

Veliko število zbranih sorodnikov, prijateljev in župljanov je patru Valerijanu izkazalo spoštovanje, ki si ga je s svojim 60-letnim delom vsekakor zaslužil. Patra so med drugim prišli v lepem številu pozdraviti tudi avstralski Slovenci, ki so na oddihu v Sloveniji.
Poleg njih sta se biserne maše udeležila še Ljudmila Novak, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, ter dr. Zvone Žigon, ki je kot začasni odpravnik poslov več mesecev deloval med Slovenci v Avstraliji. Ob začetku maše je patra Valerijana pozdravila ga. Mirjam Strle, ki mu je ob bisernem jubileju čestitala v imenu župljanov Šiške in mu izročila šopek cvetočih nageljnov.
Skozi celotno sveto mašo so nas na patrovo dobroto opominjali drobci spominov, ki so jih z nami delili njegovi sobratje frančiškani, še posebej pa se je to zrcalilo v pridigi patra Mirka Silvestra, ki je prisostvoval tudi pri novi maši patra Valerijana leta 1952 v Lemontu.

Še posebej ganljivo je bilo ob koncu svete maše, ko so se patru z darilom zahvalili župljani Šiške in ministrica Ljudmila Novak ter dr. Zvone Žigon, ki sta se zahvalila tako osebno kot v imenu vlade Republike Slovenije. Vseh prisotnih pa se je verjetno najbolj dotaknil zelo oseben in čustven govor patrove nečakinje Anjolke Culjkar.

Po končanem obredu je pred cerkvijo sledil krajši kulturni program, v katerem je sodeloval župnijski pevski zbor (sicer okrepljen s pevci iz drugih župnij), patru pa je ob spremljavi kitare zapel tudi otroški zborček. Ob zaključku slovesnosti je sledila manjša pogostitev, na katero pa je pater Valerijan zaradi vseh ljudi, ki so ga želeli pozdraviti in mu stisniti roko, kar malce zamudil.
Vsi prisotni so si pred in po maši lahko na vrtu ob cerkvi ogledali še razstavljene panoje, ki jih je pripravil Florjan Auser in pripovedujejo o življenjski poti patra Valerijana.

Od leve proti desni: provincial p. Stane Zore, p. Viktor Papež, p. Damjan Vračko, p. Ambrož Mušič, p. Mirko Silvester, p. Valerijan, br. Janez Papa, župnik v Šiški, p. Marjan Čuk, p. Gregor Kos, br. Andrej Pollak, p. Lavrencij Anžel in p. Metod Ogorevec.

Ob Vašem bisernem duhovniškem jubileju iskrene čestitke tudi od Vašega nekdanjega desetletnega sodelavca (od 1982 do 1992), ki ste ga pred tridesetimi leti zvabil v Avstralijo in zdaj pastiruje med rojaki v Melbournu, ki se tudi z Vami veselijo Vašega jubileja in ga boste skupaj z nami praznovali pri svetih bratih Cirilu in Metodu v Kew v nedeljo, na praznik Svete Trojice, 3. junija 2012, ob 10. uri dopoldne. Po slovesni sveti maši bomo imeli še telovsko procesijo s sodelovanjem vseh štirih slovenskih društev iz Melbourna ter društva iz Geelonga. Tudi pri nas bo slovesno, saj Vi poznate občestvo in občestvo pozna, ceni in spoštuje Vas!

Čestitke torej tudi v imenu našega občestva že sedaj!

Vesel sem, da bom mogel po dobroti najinih avstralskih bratov frančiškanov deliti z Vami Vaše slavje pri svetem Rafaelu v nedeljo, 20. maja 2012, ob 9.30 dopoldne.

Bog Vas poživljaj, ohranjaj in blagoslavljaj, dragi biseromašnik pater Valerijan, in blagohotno varstvo Marije Pomagaj naj Vas spremlja! Bogu hvala za Vas!

Bog živi!

p. Ciril
Marija Anžič

S p. Valerijanom somašujejo: p. Ciril A. Božič OFM, OAM, predstojnik in voditelj slovenskega misijona sv. Cirila in Metoda v Kew – Melbournu, provincialov delegat in policijski kaplan v Viktoriji, g. Eugene Szondi, kaplan v župniji sv. Bernardke, Castle Hill, NSW, p. Darko Žnidaršič, predstojnik in voditelj slovenskega misijona – verskega središča sv. Rafaela v Merrylandsu - Sydneyu, biseromašnikov pridigar, p. Peter Clifford, provincialni vikar Avstralske frančiškanske province Svetega Duha, gvardijan in župnik v Waverleyu, NSW. Na desni sta bogoslovec br. Peter Strohmayer OSPPE (pavlinec) in mašni pomočnik Anton Šajn.

Malce nenavadno je, da smo začeli praznovati biserni jubilej na podružnici in ne »pri fari«. Nismo mogli drugače, saj moramo program bogoslužij načrtovati dovolj zgodaj, poleg tega so nekateri rojaki v naslednjih mesecih odsotni. Vendar zato »mati fara« sv. Rafaela v Merrylandsu ni bila nič prikrajšana, saj smo se že kmalu po počitnicah začeli sestajati najprej pastoralni svet, nato delovne skupine skupaj, potem posamični rojaki, ki so pomagali oblikovati patrovo in naše veliko slavje. In sproti se še kaj dogovorimo in uspemo.

V tem letu so se zvrstile kar štiri šestdesetletnice: najprej 60 let delovanja naših patrov in verskega življenja Slovencev v Avstraliji, 60 let so izpolnile naše MISLI, 60-letnico je nedavno praznoval slovenski katoliški tednik Družina, ki ima tudi med avstralskimi rojaki nekaj bralcev in naročnikov, sicer mala čreda, pa vendar, in sedaj 60-letnica duhovniške službe p. Valerijana. Bogu smo hvaležni za vsa ta leta in z zaupanjem in njegovo pomočjo gremo za biserni jubilej skupaj naprej.
Program praznovanja na nedeljo Gospodovega vnebohoda je pripravila in predloge zbirala Olga Lah. Ker je Olga aprila odšla v Slovenijo na počitnice, je njeno delo prevzela Mirjam Stariha, ki je povezovala program v dvorani, s p. Darkom pa sta pripravila program bogoslužja v cerkvi. Tehnična vodja je bila Mihelca Šušteršič. S Sonjo Fisher sta uredili rezervacije in sedežni red v dvorani – ravno to je bilo najtežje, saj so se rojaki javljali vedno znova. Po svoje nerodna reč, toda Slovenci ne bi bili to, kar smo, če (se) ne bi malo stisnili. Prijavilo se nas je več kot 300, zato smo privlekli vse mize še iz kletnih prostorov. Lojze in Richard Slatinšek sta popravila vse mize, ki so bile polomljene, in še svoje sta pripeljala. V dvorani sta pomagala še Marija in Emil Grosman. Hvala Bogu, uspelo nam je, bolj ali manj, in Bog povrni vsem!

Gospod Florjan Auser, direktor Slovenian Media House ter član Sveta Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, je oblikoval podobice, vabila, plakate, pozdravni transparent pred cerkvijo, za prezbiterij pa izdelal čudovito kuliso, na kateri so spodaj šmarnice – smo namreč v mesecu maju – in zgoraj golden wattle - mimozo, ki je simbol naše Avstralije. Kuliso sta postavila Alojz in Richard Slatinšek in jo tako naši rojaki kot drugi obiskovalci, ki prihajajo k nam v cerkev, zelo pohvalijo. V dvorani pa smo obesili šest plakatov s fotografijami in osebnimi spomini p. Valerijana, ki jih je napisal. Izdelal jih je prav tako Florjan v sodelovanju z arhivsko organizacijo HASA NSW. Cerkev so okrasili Vesna Lukežič – Poč, Sonja Fisher, Ivo in Teja Bavčar, ki sta organizirala pletenje vencev in poskrbela za transparent pred cerkvijo, Karl Lukežič. Vence so pletli v četrtek pred slovesnostjo: Ivo in Teja Bavčar, Ivanka Žele, Terezija Matuš, Kati Menič, Marija Rogina, Helena Zadravec, Zora Johnson, Jožica Lipovž, Anica Kolenko, Gizela Špiclin, Lojzka in Lojze Husarek, Jožica Stres, Zofka Brkovec, Marija Modrijančič, Draga Stržina, Kristina Car, Danica Petrič, Elizabeta Kociper, Marija Kolar, Kristina Korpar, Božena Cenčič, Anisija Lovrenčič, Kati Breškon in drugi. Upam, da nisem koga pozabil, sicer pa sporočite in dopolnimo, saj mora ostati za arhiv in nadaljnje naše spomine, delo, publikacije.
Našemu biseromašniku smo podarili okrasno svečo s podobo Marije Pomagaj, šmarnicami in wattlom. Naročili smo jo pri sestrah karmeličankah v Sori pri Medvodah in jo je prinesel in podaril častni generalni konzul RS g. Fredi Brežnik z družino.
Duhovno smo se pripravljali predvsem z molitvijo, s spomini pri bogoslužju, in seveda, naša slika ni popolna, če se ne bi spomnili tistih, ki se niso mogli udeležiti biserne maše in dogajanja, so pa v duhu z nami in darujejo svoje molitve, trpljenje, žrtve v bolezni in sporočajo voščila in pozdrave.

Majski dnevi so po hudih nalivih in poplavah v minulem poletju in tej jeseni kot naročeni, lepi kot že dolgo niso bili. »Da bo še nedelja takšna! Za nedeljo naj zmoli vsakdo Oče naš za lepo vreme!« je oznanil p. Darko v cerkvi. Bog nam je dal res lep sončen dan. Na nedeljo Gospodovega vnebohoda, 20. maja 2012, smo se že zgodaj začeli zbirati – najprej pridne kuharice in kuharji, ki so že v soboto pripravljali dobrote, potem še drugi. V sprevodu smo pristopili k oltarju – poleg ministrantov tudi odrasli možje, ki so že nekoč stregli pri oltarju in so sodelovali: Ciril Košorok, ki je nosil križ, Mark Stariha, ki je spremljal patra Valerijana. Za njimi so šle v sprevodu narodne noše in nato duhovniki. S p. Valerijanom smo somaševali: p. Ciril A. Božič OFM, OAM iz Melbourna, voditelj slovenskega misijona v Kew, provincialov delegat in policijski kaplan Victoria Police, ki je deset let daroval tukajšnjim občestvom v Sydneyu in drugod; g. Eugene Szondi, po rodu Madžar, kaplan v župniji sv. Bernardke Lurške v Castle Hillu, NSW in koordinator Marijanskega gibanja duhovnikov, ki je zastopal duhovnike naše škofije Parramatta; p. Darko Žnidaršič OFM, domači predstojnik in voditelj slovenskega misijona sv. Rafaela v Sydneyu – Merrylandsu, ki je bil biseromašnikov pridigar; p. Peter Clifford OFM, gvardijan in župnik v Waverleyu, provincialni vikar avstralske frančiškanske province Svetega Duha. Navzoč je bil bogoslovec br. Peter Strohmayer, pavlinec, ki ima stare starše iz naših krajev – stara mama je bila rojena v Gradcu, stari oče pa v Mariboru. Njegov župnik in predstojnik v Merrylandsu v krajevni župniji sv. Marjete Alakok, p. Albert Wasniowski OSPPE, se nam je pridružil v vstopnem sprevodu in kasneje v dvorani pri kosilu. Prišle so sestre redovnice iz Merrylandsa in Granvilla. Pri kosilu sta se nam pridružila dekan iz sosednje župnije Greystanes Bob Bossini, Italijan, in g. Zvonimir Gavranović, Hrvat, ki je župnik župnije Luddenham-Warragamba. Ostali so se opravičili, tudi g. Edi Sedevčič, ki je zato prišel v nedeljo prej v Figtree.

Patra Valerijana je pozdravil ministrant Noah Skubla, ministrantka Veronika Konda mu je izročila šopek cvetja. Občestvo je pozdravil domači predstojnik p. Darko. Po evangeliju, ki ga je po slovensko zapel p. Ciril, angleško prebral p. Peter, je Ciril Košorok odnesel kip vstalega Zveličarja z oltarja. Biseromašnikov pridigar p. Darko je poudaril našo veliko zahvalo Bogu za biseromašnika p. Valerijana, naše praznovanje kot veliko zahvalo, ki jo pomeni evharistija – sv. maša, in služenje. Beseda služenje danes ne zveni ravno prijetno, marsikomu celo sploh ne, vendar imamo kristjani vir služenja in poslanstva v vstalem Jezusu Kristusu, ki je prišel, da bi stregel in tako pošilja učence in nas po svojem vstajenju, pred vnebohodom in po prejemu Svetega Duha. Galilejci so strmeli v nebo, vendar se kmalu zavedo, da je njihovo poslanstvo z Jezusom in zanj tukaj in sedaj na zemlji – za nebesa.
Pater Ciril nas je povabil k pozdravu miru. P. Valerijan se je ob koncu sv. maše tudi sam zahvalil Bogu in občestvu, kratko sta spregovorila še p. Peter Clifford in kasneje v dvorani g. Eugene Szondi, ki sta pohvalila navdušeno naše občestvo in čudovito petje. Naš mešani cerkveni pevski zbor je zapel »Mašnik biserni, pozdravljen«, velikonočne in Marijine pesmi in mašo sv. Cecilije (»Missa S. Caeciliae«) skladatelja duhovnika Vinka Vodopivca. Eno pesem so zapele Južne zvezde. Skupaj smo zapeli zahvalno pesem in po blagoslovu »Marija, skoz' življenje« in se zbrali skupaj v prezbiteriju za veliko skupinsko fotografijo, ki naj bo vsemu občestvu in našim zanamcem dragocen spomin in spodbuda.

Po sv. maši smo pripravili kulturni program, ki ga je povezovala Mirjam Stariha. Slavnostni govornik je bil častni generalni konzul Alfred Brežnik. Nagovorili so nas še veleposlanik dr. Milan Balažic, p. Ciril A. Božič, p. Darko Žnidaršič in Irena Jernej. Martha Magajna je recitirala pesem biseromašniku, ki jo je spesnila Teja Bavčar. Prav tako je svojo pesem recitirala Danica Petrič. Na odru so zapele Južne zvezde.
Kosilo je pripravila 2. delovna skupina: Elizabeta (vodja) in Tone Kociper, Marija in Stanko Kolar, Kristina in Rudi Korpar, Ljubica in Branko Pezdirc, Anton in Gizela Špiclin, Marija in Mirko Godec, Jerica Grželj, pomagale so še Kristina Car, Justina Ribič, Sonja Fisher. - Razrezali smo tudi veliko torto, ki jo je naročila Elizabeta Kociper, »peneze« zanjo je velikodušno prispevalo Slovensko društvo Sydney. Tudi Klub Triglav Panthers in druga naša društva, organizacije in posamezniki so se velikodušno odzvali, da smo zbrali dar za biseromašnika, ki bo šel tudi domov v Slovenijo, da bo še v domači Šiški obhajal svoj jubilej. P. Darko je povabil predstavnike organizacij ter posameznike, da so še posebej spregovorili p. Valerijanu in nam vsem. Tončka Stariha je spekla lične lectove srčke in jih prodajala, da smo zbrali še en dar za patra. Za veselo razpoloženje so poskrbeli Fantje treh mest in še eden (ali dva: p. Darko tudi priložnostno zapoje zraven).
Težko je zaobjeti toliko lepih doživetij ali v celoti nepozabno doživetje, zato bodo dobrodošli še Vaši odmevi, vtisi in dopolnila. Skupaj pa smo hvaležni Bogu in Mariji Pomagaj, ko bomo Slovenci sedaj v duhu skupaj pred njenim praznikom. Vendar si lahko rečemo v en glas: Lepo je bilo - in še bo!
Bogu hvala in Vam, da smo doživeli nepozabno slavje biserne maše našega p. Valerijana. Naj ga Bog ohranja pri zdravju in še med nami! Pater VALERIJAN je obhajal jubilejno sv. mašo med rojaki v Melbournu na nedeljo Svete Trojice, 3.6., ob 10.00 dopoldne, pri Sv. Cirilu in Metodu v Kew. – V ponedeljek, 18.6., bo odpotoval v Slovenijo in bo obhajal biserno mašo v domači župnijski cerkvi SV. FRANČIŠKA V ŠIŠKI v nedeljo, 24. junija 2012, ob 10. uri dopoldne. Rojaki, ki boste takrat v Sloveniji ali se odpravljate tja, lepo vabljeni in dobrodošli! Pater bo ostal v Sloveniji do 6.8.2012. Tja in nazaj ga bo spremljal Florjan Auser, ki tudi potuje v Slovenijo in je uredil vse potrebno za karto in potovanje. Bog povrni njemu in vsem darovalcem, ki ste se velikodušno odzvali, da smo omogočili patru bolj udobno potovanje!

p. Darko Žnidaršič OFM

V nedeljo, 20 maja v Gospodovem letu 2012 smo se zbrali v velikem številu v Slovenskem Verskem in kulturnem središču Merrylands, da bi skupaj z našim ljubljenim duhovnim očetom, patrom Valerijanom Jenkom proslavili 60 let njegove službe Bogu in neprenehnemu pastirskem delu za njegovo čredo.


Šestdeset let svojega življenja je posvetil slovenskim izseljencem, najprej v Ameriki in nato v Avstraliji, kjer je postal nadomestni oče, skrbnik, tolažnik in pomočnik vsem, ki so iskali nasveta, tolažbe in pomoči ali pa samo prijazno besedo v domačem jeziku, kar je bilo včasih vredno več od zlata. Skoraj ni človeka med našimi izseljenci, ki ga pater Valerijan ne bi poznal; pozna njihove otroke in družine in če je nekdo potreben nasveta ali pomoči, pater nikoli ni postavljal pogojev. Njegova dobrota ne pozna meja in zato je prav gotovo najbolj ljubljena in spoštovana osebnost v naši skupnosti.




Prelepo okrašena Cerkev Svetega Rafaela je bila polna do zadnjega kotička. Sobratje patra Valerijana so se zbrali od vseh strani, zastopniki in voditelji slovenskih organizacij iz vseh krajev, rojaki, ki jih je nanj navezalo skupno delo in skupni cilji, mladi, ki jih je pater Valerijan poročil in krstil njihove otroke, stari, ki so z njim preživeli mlada leta, pod njegovim okriljem vzgojili otroke in nekateri pokopali svoje zakonske  partnerje.
Spremljali smo ga na njegovi poti do oltarja, pri katerem nam je tolikokrat podelil blagoslov, dobro besedo in moder nasvet in naša srca so bila polna ljubezni in dobrih želja za zdravje in dolgo življenje patra Valerijana, da bi bil še dolgo med nami.

To je odmevalo iz vsakega govora, ki so ga drugi patri povedali v cerkvi, v slovesnem petju mešanega cerkvenega pevskega zbora v naši cerkvi sv. Rafaela, iz vsakega nagovora, ki so jih naši društveni in politični zastopniki naslovili nanj v dvorani, iz pesmi, ki so mu jih posvetile pevke zbora »Južne zvezde«, poezije , ki je bila prav tako posebno njemu posvečena in ne nazadnje veseli glasbi, ki so mu jo podarili »Fantje štirih mest », ki so se ponovno zbrali prav ta namen. Naj te Božja ljubezen spremlja in čuva, naš ljubi pater!

Pater Darko Žnidaršič, predstojnik in voditelj slovenskega misijona – verskega središča sv. Rafaela v Merrylandsu - Sydneyu, biseromašnikov pridigar

Mešani pevski zbor

Pater Darko Žnidaršič, prižiga posebej za to priložnost, v Sloveniji narejeno svečo, ki so jo napravile sestre Karmeličanke v samostanu Sora v Medvodah

Za ohranjanje spomina pa še fotografiranje

Predragi naš biseromašnik oče Valerijan, Reverend Fathers, gospod veleposlanik, dragi rojaki in drage rojakinje!

Biseromašnik ali duhovnik s 60 leti mašništva – res lepa slovenska sestavljenka iz besed biser in mašnik. Že sama beseda biser pomeni nekaj lepega, plemenitega, spoštljivega in cenjenega. Kako primerno za našega patra Valerijana, že kot človeka! Dokaz temu je že to, da je danes, tukaj pri sv. Rafaelu v Merrylandsu, nabito polna dvorana. Zbrani, da skupaj proslavimo ta njegov visoki jubilej in, da se zahvalimo Bogu za ta veliki dar nam vsem – Vas, dragi pater Valerijan. Ljudje, in še posebej duhovniki kot Vi, nam dajejo upanje, so nekakšna garancija, da je življenje Božji dar in da se ga splača živeti.

Je pa tudi res, da marsikdaj človek izgubi voljo, ko je dnevno izpostavljen pritožbam o današnji družbi: češ, da je revščina vedno večja, človekovih pravic manj, vedno večji pohlep po bogastvu in razkošju ter brezskrbnem življenju, kar bi naj veljalo tudi za Cerkev … To sicer ni nič novega. V zgodovini se pač te stvari ponavljajo. V 13. stoletju, v času življenja Frančiška Asiškega, je razburljivo življenje vplivalo tudi na takratno družbo. Tudi takrat so se pokazala znamenja razkroja v Cerkvi. Plemstvo je živelo v razkošju in se ni oziralo na preprosto ljudstvo … V takih razmerah je tudi tedanja družba doživela duhovno prenovo. Zopet se je začel širiti evangeljski duh, duh ljubezni, ki je krotil izbruhe strasti, sovraštva in preganjanja – duh ponižnosti in odpovedi. In v tem času je zrastel svetniški velikan sveti Frančišek Asiški.

Sicer se pa tudi v 20. stoletju in še danes pojavljajo take svetniške osebe, kot na primer: Mati Terezija, ki je delovala v Indiji; škof Baraga med Indijanci; pater Peter Opeka na Madagaskarju, itn. Nič se ni spremenilo.

Sveti Frančišek je razmišljal o človekovi popolni svobodi, o prostosti v Bogu in ga prosil, naj bi že enkrat dosegel to pravo notranjo svobodo. Spoznal je, da je edina pot za dosego tega življenja življenje po evangeliju. Spoznal je, da mora Kristusov apostol biti ubog, da ga more Bog napolniti s svojo ljubeznijo; biti mora apostol uboštva, kot je živel Kristus in apostoli. Hodil je okrog in pridigal povsod, kjer so bili ljudje pripravljeni poslušati. Spodbujal jih je k pokori in medsebojni ljubezni. Njegove preproste, iskrene in prisrčne besede so šle ljudem do srca. Imel je srce polno ljubezni, zato je znal vse pomiriti, potolažiti, razveseliti in ohrabriti. Pojav svetega Frančiška in to obdobje je dokaz, da se mora tudi Cerkev sama iz sebe duhovno prenavljati.

Mladi Jožef Jenko je že kot osnovnošolec vzljubil svetega Frančiška. Že kot ministrant v župnijski cerkvi v Šiški, ki so jo vodili frančiškani, se je nagibal k njim. In, kot sam pravi, navduševala ga je njihova preprostost, prijaznost in zavzetost za dušno pastirstvo. Njegova življenjska pot od ministranta v Šiški pa do duhovnika ni bila ravno lahka. V četrtem razredu osnovne šole je dobil škrlatinko in pljučnico, zaradi katerih bi skoraj izgubil življenje, saj so poklicali že duhovnika, da mu je podelil zakramente sv. maziljenja in popotnice.

Medvojna leta za mladega Jožeta še posebej niso bila lahka: Prekinjen študij, nemška aretacija, mobilizacija v domobranstvo, umik na Koroško; od tam najprej v taborišče Vetrinj, kjer je zadnjič videl brata Franceta, ki so ga Angleži zahrbtno vrnili v Titovino in je izginil ali v Kočevskem Rogu ali v Teharjih. Prišel je v taborišče Špital, nato pa ilegalni beg v Italijo in od tam iz Neaplja odplul v Ameriko, kjer je maja 1952 na ameriških Brezjah bral svojo novo mašo. Po enajstih letih službovanja po raznih ameriških farah je 23. oktobra 1963 na ladji Oriana prispel v Sydney.

Najprej sem na kratko govoril o svetem Frančišku. To pa za to, da nam bo laže spoznati in razumeti življenje patra Valerijana: Zakaj je postal frančiškan in kaj je njegovo življenjsko vodilo.

Prvo sveto mašo v Avstraliji je pater Valerijan daroval v cerkvi sv. Brigite v Marickvillu, pridigal pa je pater Odilo. Po vzgledu svetega Frančiška je začel z gradnjo cerkve - cerkve sv. Rafaela in nadaljeval z gradnjo žive Božje hiše – Cerkve iz ljudi, kot jo imenuje sveti Frančišek. Rekel sem, da je nadaljeval z gradnjo Cerkve iz ljudi, kajti ne smemo pozabiti, da je pred patrom Valerijanom tukaj bilo že nekaj duhovnikov, ki so mu pripravili “gradbišče’’ - govorjeno v prispodobi seveda. Bili so to predvsem patri frančiškani, katerim je tudi vzgled in vodilo sveti Frančišek. To je morala biti res Božja previdnost, da smo ravno mi, avstralski Slovenci, prejeli ta Božji dar - Frančiškove posnemovalce. Hvala Vam, dragi pater Valerijan! In hvala Vama, pater Ciril in pater Darko! Pa hvala vsem Vašim bratom frančiškanom in sestram frančiškankam, pokojnim in živim, ki so služili pri nas, tu doli pod Južnim križem in z nami delili dobro in slabo.

Najprej se je pater naselil v Paddingtonu, kjer so mu avstralski frančiškani šli zelo na roko. Maševal je po vseh predelih mesta in predmestjih, kjer so živeli Slovenci, pa tudi v Wollongongu, Newcastlu in Canberri. Z naseljevanjem naših rojakov v zahodnih predelih Sydneya je bilo treba razmišljati o novem središču. Pater je dobil ugodno ponudbo pri nakupu stare prezbiterijanske cerkve, iz katere je naredil tole prelepo cerkev sv. Rafaela, ki jo imamo še danes. Se je pa pater poleg pastorale, obiskov bolnikov in družin vključil še v vse ostale dejavnosti slovenske skupnosti. Seveda mu je na začetku bil v veliko pomoč pater Bernard Ambrožič. Še ko je bil v Paddingtonu, je že tam imela pisarno ‘Akcija za Dom’, katere član je bil, in pozneje tudi eden izmed treh zaupnikov. S postavitvijo cerkve sv. Rafaela, dvorane in sestrske hiše je Merrylands postal versko-kulturno središče naše skupnosti. Tukaj so razne prireditve, razstave, proslave, igre in zabave. Tukaj so Slomškova šola, igralska skupina, pevski zbor, HASA arhiv – skratka ne znam si predstavljati slovenske skupnosti v Sydneyu brez Merrylandsa. In v največji meri po zaslugi patra Valerijana.

Poleg vseh pastoralnih nalog je vedno našel čas tudi za posvetne potrebe skupnosti - visoko cenjen in spoštovan. Bil je aktiven v času slovenske osamosvojitve. Dvorano in druge prostore je dal na razpolago za sestanke in prireditve ob tem času; pa ob času olimpijskih iger in ob 20. obletnici slovenske državnosti, da omenim le te tri.

Je pa tisto delo, za katero se je odločil že kot osnovnošolec ministrant Jože, da ga je najbolj veselilo in zaradi katerega ima ta večni privlačni nasmešek, ki nakazuje neko umirjeno notranje zadovoljstvo: življenje po evangeliju, predanost Bogu, plemenitost, preprostost in dobra volja. Zaradi teh spoznanj so mu ljudje vedno zaupali in dajali za potrebe cerkve. Ne pomnim, da bi ga kdaj slišal, da bi iz prižnice povpraševal ali celo prosil za darove, oz. nas celo okregal, da ne damo dovolj. Pa poglejte, kaj je zgradil! Sam pa je vedno živel zelo skromno, tako, da nas je celo slovenski škof ob obisku našega središča okregal, češ kakšna sramota, da naš pater živi tako špartansko. Še ko je bil v Paddingtonu, pa takrat ni imel dosti dohodkov, je dajal. Spomnim se mladega rojaka, ki je stalno hodil k patru po denarno pomoč. Enkrat je celo prišel po denar, ker je potreboval novo srajco – res je nosil umazano in raztrgano srajco. Ker pa pater ni imel denarja, mu je dal kar svojo srajco. Pa, ko je 'tankal' svoj avto in ni imel več kot tri dolarje! Ja, ni bilo lahko tudi njemu. Zadnje čase sem tukaj v Merrylandsu opazil, da ga ob nedeljah, ne vem, morda tudi ob delavnikih, po maši čaka Avstralec srednjih let, ki pride po svoj pričakovani dar. Pater mu kar brez besed da nekaj v roko in on z besedo hvala odide. Ja, takšen je naš pater!

Dragi pater Valerijan, za vse to, kar ste naredili in še delate za nas, pa za tiste uboge in lačne ter bolne, ki jih mi v svojem hitrem življenjskem tempu ne vidimo ali jih pa ne želimo videti - hvala Vam. Hvala tudi Bogu za Vaše veliko srce!
Naše iskrene čestitke za Vaš biserni jubilej – 60 let mašniškega posvečenja. Naj Vam ljubi Bog da zdravja, moči in mnogo let dobrega počutja med nami!

Alfred (Fredi) Brežnik, Sydney, 20. maja 2012
(Viri: Wikipedia, Pax et Bonum, osebni arhiv)

Spregovoril je slavljenec pater Valerijan Jenko ...

..predstojnik misijona v Sydneyu, pater Darko Žnidaršič

.. veleposlanik Republike Slovenije, dr. Milan Balažic

.. pater Ciril Božič, desetletni sodelavec patra Valerijana v Sydneyu ...

.. Irena Jernej iz Queenslanda..

Dragi naš pater Valerijan,

danes je v hiško k nam stopilo veselje, saj vaših 60 bisernih let mašništva slavimo in se tega vsi veselimo.
To je praznik, ki ni vsakomur dan, le tistim izbranim – najboljšim.
Občudujemo vašo izjemno voljo, ki jo na nas prenašate s svojim delom in nas kljub veliki oddajenosti obiskujete. Vsi smo upravičeno ponosni na vas, cenimo vašo naklonjenost, zanesljivost in pripravljenost, da pomagate tistim, ki so pomoči potrebni. Zmeraj ste pripravljeni prisluhniti ljudem z drugačnimi mnenji in jih upoštevati. V medsebojnih odnosih se zavzemate za več posluha za drugače misleče, tako na področju družabnega življenja kot tudi v politiki. Marsikomu med nami predstavljate bleščeč zged discipliniranosti, popolnosti idealizma in življenskega poguma.
Vašo značajsko posebnost bi lahko označili z besedo – humanist.
Dragi pater Valerian zato smo se danes tukaj zbrali, da se vam zahvalimo za vaš trud in vam izrečemo iskrene čestitke ob vašem bisernem jubileju.
Naj zdravje služi vam, dajte čez ramo vse skrbi, da živite zdravi še dolga leta, da  v naši družbi boste ostali in nas razveseljevali.
To so želje nas vseh tukaj zbranih in želje vseh, ki vas imajo radi in niso tukaj z nami.
Hvala vam in tudi vsem zbranim, da ste z svojim obiskom počastili dragega patra Valerijana.

... Danica Petrič

.. Marta Magajna ..

.. in zapele so Južne zvezde

... in zaigrali fantje štirih mest, Melbourna, Canberre, Wollongonga in Sydneya, zapel pa je tudi pater Darko

... program je vodila Mirjam Stariha

Predstavniki društev s patrom Valerijanom pred dobro, posebej za to priložnost narejeno torto

.. Saša in Dušan Lajovic, ter Aleks Lajovic s soprogo in mali naslednik družine

.. Fredi in Jeni Brežnik s patroma, po ogledu razstave

.. na praznovanje so prišli tudi rojaki iz skoraj 300 km oddaljene Canberre

.. seveda pa je bilo tudi nazdravljanje ob jubileju. Na fotografiji: Jeni Brežnik, dr. Milan Balažic, Alfred Brežnik, pater Valerijan Jenko, pater Ciril Božič in pater Darko Žnidaršič

.. pridne roke v kuhinji

.. pridne roke pri celotni logistiki prireditve

Oče Lojze in Riky Slatinšek sta snela podobe in pripravila osnovo, plezala po lojtri gor pa dol...

.. ter premerjala steno po dolgem in počez..

.. in tukaj je končna podoba.
Na fotografiji oče Lojze in sin Riky, ter avtor celostne podobe celotne prireditve, Florjan Auser