adelaideCerkev_2016

Slovenski katoliški misijon
svete Družine Adelaide
Slovenian Mission Adelaide

51 Young Avenue, West Hindmarsh SA 5007
PoŠtni naslov: PO Box 156
WELLAND SA 5007

 

Naslovna stran Stičišča
Home Slovenian Network
Društva in organizacije v AvstralijiMisijon Kew,
Melbourne
Misijon Merrylands, SydneyMisijon Adelaide Misli revija Misli - revija

misliMarecApril2017
Misli marec april
Misli januar februarkoledarMisli_2017a.jpg
Koledar 2017
pesmiBazilij
Pesniška zbirka patra Bazilija
misli1952
Misli št. 1, 25. januar 1952
Misli ARHIV
MAŠE V NAŠI CERKVI,

vedno ob 10. uri dopoldne:



p. David Šrumpf OFM
Mobitel: 0497 097 783
E-mail: slomission.adelaide@gmail.com

Arhiv dogodkov 2016Arhiv dogodkov 2015Arhiv dogodkov 2014Arhiv oznanil 2015Arhiv oznanil 2016Arhiv oznanil 2017

Oznanila

30. april 2017
3. VELIKONOČNA NEDELJA

M A Š N I   N A M E N I :

 

3. VELIKONOČNA NEDELJA, 30. april 2017, ob 10:00 dop.:

Za + mamo Marijano Frank – 6. obl. (Alenčica Read z družino)
Za + Marijo Faletič in vse druge iz družine Faletič (Berta in Lojzka)
Za + Ivana Benca – obl. (družini Poklar in Scandrett-Smith)
Za + Ivo Kresevič v hvaležnosti (Roza in Lojze Kresevič)
Za + moža Jožeta in sina Antona Zupančiča (Anica Zupančič z družino)
Za + Lojzeta in Ivanko Pungerčar (Anica Zupančič z družino)
Za + moža Romana Zrima in vse iz družin Zrim in Kosec
(Marta Zrim z družino)

Prvo berilo: Smrt nima oblasti nad Jezusom
Odpev: GOSPOD, DAJ MI SPOZNATI POT ŽIVLJENJA
Drugo berilo: Odrešeni smo s Kristusovo krvjo
Evangelij: Učenca spoznata Jezusa po lomljenju kruha

PONEDELJEK, 1. maj 2017, ob 10:00 dopoldan:
Za + Viktorja Kunčnika – obl. (Rozika Legiša z družino)


Veliki četrtek je tudi dan dobrodelnosti, saj nam je pri zadnji večerji Jezus dal novo zapoved ljubezni, ko je apostolom in po njih vsem nam naročil »Ljubite se med seboj, kot sem vas jaz ljubil!« V okviru akcije Project compassion, ki je letos potekala pod geslom »Ljubi svojega bližnjega!« zbrali 749,10 dolarjev. Bog povrni!

Nabirka na veliki petek
je namenjena Sveti deželi, kjer kristjani v vedno bolj sovražnem in nasilnem okolju skrbijo za kraje, kjer je živel Jezus Kristus. Nabrali smo 161,90 dolarjev. Bog povrni!

HVALA tudi za vse darove, ki ste jih ob praznikih namenili našemu verskemu središču.
S temi, kot tudi z vsemi drugimi darovi, ki jih namenjate ob nedeljah, omogočate delovanje našega slovenskega verskega središča, da se lahko še naprej zbiramo pri maši v naši cerkvi. HVALA za darove ob naročanju svetih maš in HVALA tudi za voščila, ki ste mi jih izrekli ob velikonočnih praznikih.
BOG LONAJ!


JUTRI, 1. MAJA, PRIČNEMO S ŠMARNIČNO POBOŽNOSTJO.
Ker je to po mnogih državah tudi delavski praznik (V Avstraliji ga praznujejo na prvi ponedeljek v maju v Queenslandu in v Northern Territory – kar je letos 1. maja) je Cerkev ta dan uvedla praznik sv. Jožefa delavca. Zbrali se bomo k maši in šmarnični pobožnosti ob 10. uri. Ob 300-letnici kronanja bomo prisluhnili o Sveti Gori nad Gorico, zapeli pa bomo tudi litanije Matere Božje. Pridite!

PRIHODNO NEDELJO NAS BO OBISKAL NAŠ PROVINCIAL
P. MARJAN ČUDEN.

Za nas bo maševal in nas pri maši nagovoril.
To nedeljo bomo praznovali tudi MATERINSKI DAN.

S p. provincialom bo tudi g. Jože Možina z Radiotelevizije Sloveni-ja, ki bo posnel utrip življenja pri nas in tudi nekaj pričevanj naših rojakov za oddajo, ki jo pripravlja na slovenski televiziji.

Letos je tudi 100-letnica Marijinih prikazovanj v Fatimi na Portu-galskem, kjer se je prikazovala trem otrokom. Portugalska skupnost pripravlja slovesnost s procesijo, ki bo v cerkvi sv. Patrika na Grote Street v nedeljo, 14. maja ob 3:30 popoldne.

Vsako leto v maju pa je v Adelaidi tudi Marijanska procesija, ki bo letos 21 maja popoldne s pričetkom ob 1:30 v Pilgrim Peace Parku.

Hvala vsem, ki ste pripravljeni sodelovati pri čiščenju cerkve
. Seznam se je enkrat že zavrtel, dobili smo izkušnjo in sedaj bomo naredili seznam za vse leto naprej. Seznam bo na oglasni deski.

Maše v naši cerkvi:

1. maj (pričetek šmarnic);
7. maj (obisk pro-vinciala p. Marjana);
28. maj (zaključek šmarnic);
2. junij (prvi petek);
4. junij (telovska procesija);
25. junij;
2. julij;
23. julij;
30. julij –
vedno ob 10. uri dopoldne.

Obiskali so nas provincial pater Marjan Čuden OFM,
pater Ciril Božič OFM OAM EV, pater Darko Žnidaršič OFM in
snemalec RTV Slovenija, novinar Jože Možina

pCudenAdelaide_2017

pCudenAdelaide_2017

pCudenAdelaide_2017

pCudenAdelaide_2017

pCudenAdelaide_2017

pCudenAdelaide_2017

pCudenAdelaide_2017

pCudenAdelaide_2017

pCudenAdelaide_2017

pCudenAdelaide_2017

pCudenAdelaide_2017

pCudenAdelaide_2017

pCudenAdelaide_2017

pCudenAdelaide_2017

pCudenAdelaide_2017

pCudenAdelaide_2017

pCudenAdelaide_2017

Velika noč v našem misijonu

Oktet Oremus
v našemi misijonu

Duhovniki-pevci OKTETA OREMUS so v nedeljo 26. februarja 2017 somaševali in peli pri maši  v slovenski cerkvi Svete Družine v West Hindmarshu v Adelaidi. Somaševal je tudi dr. p. Vilijem Lovše, ki je bil na obisku v Adelaidi.

oremusAdelaide2017

oremusAdelaide2017

Peli so pri maši in zapeli nekaj pesmi še po maši


oremusAdelaide2017

»Zadnja večerja« z rojaki v naši dvoranci; za pogostitve je vse dni ob pomoči sodelavk skrbela Angela Dodič, za kar sem ji še posebej hvaležen.

Slovo ob odhodu pred našo cerkvijo…

Slovo ob odhodu pred našo cerkvijo…

oremusAdelaide2017

Tudi gospodinjam v klubu in predsednici so se v kuhinji zahvalili s pesmijo


oremusAdelaide2017

Popoldne so imeli koncert v Slovenskem klubu


oremusAdelaide2017

Slovo na adelaidskem letališču

 


Pastirsko pismo o krščanskem pogrebu

Objavljeno: 31.10.2016 | Dogodek: 01.11.2016: Cerkev na Slovenskem

Dragi bratje in sestre!
Ob letošnjem prazniku vseh svetih in vernih duš vam želimo škofje spregovoriti o vprašanjih povezanih s smrtjo in krščansko spoštljivim odnosom do človekovega telesa tudi po smrti. Junija letos smo zaradi nekaterih novih dejstev potrdili dopolnjene pastoralne smernice za krščanski pogreb, v oktobru pa je nova navodila o tej tematiki izdala tudi Kongregacija za nauk vere. V spremenjenih družbenih in kulturnih okoliščinah se hitro spreminja odnos do smrti in do umrlih. Želimo vam spregovoriti o smrti kot o sestavnem delu življenja, o poslavljanju in žalovanju kot o spominjanju na velikonočno skrivnost in o krščanskem pokopu telesa kot izročanju rajnega v Očetov objem. Med osrednja oznanila Cerkve spada vesela vest o življenju po smrti. Sv. Janez je v videnju gledal »veliko množico, ki je nihče ni mogel prešteti«, tistih, »ki so prišli iz velike bridkosti in so oprali svoja oblačila ter jih očistili z Jagnjetovo krvjo«. (Raz 7,9.14) Ko v teh dneh obiskujemo grobove rajnih, se zaradi tega upanja v nas naseli veliko veselje, s katerim Jezus sklene oznanilo blagrov: »Veselite in radujte se, kajti veliko je vaše plačilo v nebesih.« (Mt 5,12)

Smrtna ura kot pomemben del življenja
V tej veri sta smrt in pogreb najdražjih vsega spoštovanja vredno dogajanje. Dotika se naših osebnih doživljanj, ki pogosto izzovejo občutek nemoči, žalosti in strahu. Zelo močnó pa se dotika tudi človeka kot presežnega, verskega bitja. Cerkev ponuja iz svoje duhovne zakladnice bogato simboliko in bogoslužna besedila, ki so namenjena tolažbi svojcev rajnega in župnijskemu občestvu. Preko simbolov in besedil nas Sveti Duh Tolažnik usmerja v Kristusovo velikonočno skrivnost, da bi smrt sprejemali tesno povezano z veliko nočjo: kakor je Jezus Kristus za nas trpel in umrl ter tretji dan s telesom vstal od mrtvih, tudi mi upamo in verujemo, da se bo naša duša ob smrti srečala s svojim Odrešenikom in bo naše telo deležno vstajenja. V tem duhu dojemamo trenutek smrti, kot enega izmed najpomembnejših v zemeljskem življenju; od katerega je na nek način odvisna vsa večnost.

Slovo od rajnega in pogrebna slovesnost
Krščansko slovo od rajnih ter pogrebne slovesnosti zato izrazito izžarevajo vero v posmrtno življenje in jo s simboli izpovedujejo. Pogrebno bogoslužje ni samo izročitev telesa rajnega zemlji v pričakovanju vstajenja od mrtvih, ampak je namenjeno tudi tolažbi svojcev in krščanske skupnosti ter izraža krščansko vero in upanje v večno življenje. Zato je za krščansko žalovanje zelo primerno, da se ohranja, kjer je še prisotna, ali na novo uvede molitev ob umirajočem in ob mrtvem človeku. To je primerno tudi, ko rajni ne leži doma. Zbiranje k molitvi ob večerih je izraz vere in podpora rajnemu ter svojcem.

Upadanje krščanskih pogrebov in visok odstotek žarnih pokopov, ki Slovenijo uvršča v sam svetovni vrh (82,9 % v letu 2014), in nekatere nove oblike, kot npr. raztros, nas kot kristjane izzivajo, da na kulturo »odrivanja« smrti na rob življenja in čimprejšnjo pozabo rajnih odgovorimo s ponovno »evangelizacijo smrti«, ki na novo ovrednoti človekovo telo in smrt.

Pokop telesa rajnega je za Katoliško Cerkev še vedno najprimernejša oblika slovesa. Kristjani gledamo na smrt kot na edinstven in najbolj oseben način srečanja Boga in človeka že brez omejitev prostora in časa. Zato naj se telesa položijo v zemljo na blagoslovljenem pokopališču ali drugem svetem kraju. S tem krščansko občestvo izrazi vero v posmrtno življenje in pričakovanje vstajenja teles poslednji dan. Svetopisemska besedila (prim. Mt 27,60.64-66 in druga) izpostavljajo podobe polaganja telesa v grob, praznega groba in poveličanega telesa vstalega Jezusa Kristusa. Telo je sicer minljivo in podvrženo smrti, vendar je po Kristusovemu vzoru namenjeno vstajenju. Zato škofje močno spodbujamo vse kristjane, da, kjer je le mogoče, v veri izberete tak način pokopa, kot ga je imel Kristus, to je pokop telesa. Pri obredih naj sodeluje župnijsko občestvo, da se pokaže povezanost rajnega in svojcev s Cerkvijo. V proces slovesa od rajnega naj se na možen način vključi obhajanje svete maše.

V Sloveniji je postal večinski način pokopa upepelitev in posledično žarni pokop. Razlogov je več, od prostorske stiske v mestih, ekonomskih razlogov do ideoloških nagibov. Cerkev sprejema tudi ta način, a daje prednost pokopu telesa. V primeru žarnega pokopa mora duhovnik ali drug pastoralni sodelavec previdno preveriti, da odločitev ni bila sprejeta iz veri nasprotnih razlogov – v takem primeru cerkveni obred ne bi bil smiseln. Zaradi spoštovanja do rajnega spodbujamo, da bi se kar v največji možni meri tudi z obredom, poslovili od njegovega telesa še pred upepelitvijo. Marsikje to ni izvedljivo, a potrebno bi bilo iskati v tej smeri nove možnosti, saj je to želja, priporočilo in praksa vesoljne Cerkve. Tudi žare s pepelom rajnih je treba pokopati ali hraniti na svetih prostorih (pokopališče, kapela); tako je bolj zagotovljena molitev zanje in spomin nanje tudi v naslednjih generacijah. Hranjenje pepela rajnih doma za kristjane ni primerno.
Za kristjana ni primeren način pokopa raztros pepela rajnega. Želja po raztrosu v morje, v gorah, gozdu ali drugod v naravi, ter pojavljajoče težnje, da pepel rajnega spremenijo v spominske predmete ali ga preoblikujejo v dragulje, je posebej vprašljiva, saj bolj poudarja ljubezen do narave kot odnos do Boga in občestva Cerkve. Upanje na večno življenje v Bogu je s tem močno zatemnjeno. Če ni določenega kraja pokopa, groba, je zelo okrnjena možnost molitve in spomina, ki izhaja iz obiskovanja grobov. Lahko vodi tudi v razne zlorabe in v nekrščansko pojmovanje človeka ter zanika njegovo izvorno dostojanstvo bitja ustvarjenega po Božji podobi. Hitreje se izbriše sled o obstoju določene osebe in se odvzame naslednjim generacijam možnost zgodovinskega spomina.
Enako spoštovanje kot do teles odraslih rajnih je prav, da imamo tudi do teles mrtvorojenih in splavljenih otrok. Tudi njihovo mesto pričakovanja vstajenja je grob na pokopališču in primeren krščanski pogrebni obred.

V primeru, da se kristjan odloči zapustiti po smrti svoje telo v medicinske raziskovalne namene, kar je delo ljubezni do bližnjega, je primerno, da se pred izročitvijo obhaja obred slovesa od rajnega, ki je podoben tistemu pred upepelitvijo.

Opozoriti želimo tudi na čedalje bolj prisotne krste ali žare, ki omogočajo pokop v posebnih položajih ali izpostavljajo določene vidike posmrtnega življenja (npr. reinkarnacijo, žare iz katerih lahko vzklije rastlina itd.), in za kristjane niso primerne. Zato je treba imeti za cerkveni pogreb, kjer se izvede pokop v drugačnih oblikah od običajnih (krsta, žara), dovoljenje ordinarija. Nekatere komercialne oblike pogreba namreč lahko izražajo nekrščanske, panteistične, naturalistične ali novodobske poglede na človeka.

Kristus je bil položen v grob. Telo je svetišče Svetega Duha, saj je bilo posvečeno že z zakramentom svetega krsta in drugimi zakramenti, predvsem pa hranjeno s sveto Evharistijo. Zato naj bo naš odnos do telesa tudi ob smrti nadvse spoštljiv in prežet z upanjem in vero v večno življenje.
V želji, da skupaj ohranjamo in razvijamo krščansko obliko slovesa od rajnih, ki vključuje možnost molitve zanje in spomina nanje, vas blagoslavljamo!

Vaši škofje

 

Email naslovi Misli Melbourne Pater Ciril Božič
OFM OAM, Melbourne
Mob.: 0412 555 840
Pater David Šrumpf
OFM Melbourne, Adelaide
Mob.: 0497 097 783
Pater Darko Žnidaršič
OFM Sydney
Mob.: 0409074760
slovenski mladinski koncertmelbourne 2014
40 Slovenski mladinski
koncert Melbourne 2014
39 slovenski mladinski
koncert Canberra 2013
38 slovenski mladinski
koncert Brisbane 2012
37. slovenski mladinski koncert Canberra 2011 36 slovenski mladinski
koncert Sydney 2010
PovezaveUradna domača stran Svetega SedežaSlovenska frančiškanska provinca Svetega križaDomače strani katoliške Cerkve na Slovenskem Domača stran Družine Domača stran OgnjiščaKatoliško informacijsko omrežj