Pater STANE ZORE OFM
ljubljanski nadškof in metropolit

Prešernov trg 4
SI – 1000 LJUBLJANA

Dragi pater Stane,

ob našem telefonskem voščilu v soboto zvečer po izredno uspelem 40. Slovenskem mladinskem koncertu, ki smo ga praznovali pod geslom Slovenec po srcu – Slovenian At Heart, naj bo še ta kratka čestitka od Tvojih bratov in sodelavcev ter vernega občestva pod Južnim križem – iz Avstralije, ki se je v soboto zvečer po našem telefonskem pogovoru neizmerno razveselila, ko sem jim povedal za odločitev papeža Frančiška, da Te je imenoval za novega ljubljanskega nadškofa in metropolita.

Pošiljamo Ti prisrčne pozdrave in molitvena voščila, da Te spremlja Božje varstvo ter blaga materinska priprošnja Marije Pomagaj in Svetogorske Kraljice, ki si ji verno služil na obeh veličastnih romarskih krajih, na Brezjah in na Sveti Gori.

Zahvaljujemo se Ti tudi za vso Tvojo bratsko in očetovsko skrb za nas, brate v Avstraliji, ter tudi za vsa naša občestva, ki si jih kar nekajkrat obiskal in delovno preživel med nami.

V naših nedeljskih Oznanilih, Kew, 5. oktobra 2014, na Frančiškovo in rožnovensko nedeljo, smo brali:

" Včeraj, na praznik sv. Frančiška Asiškega, je sveti oče papež Frančišek imenoval našega provincialnega ministra patra STANETA ZORETA za novega ljubljanskega nadškofa in metropolita. Takoj, ko smo sinoči zvedeli za to novico, smo ga poklicali po telefonu in Marija, pater David in pater Ciril smo mu voščili med poskočnimi melodijami ansambla Karantanija.
Vse lepo pozdravlja in se priporoča v molitev."

Danes, na god rožnovenske Matere Božje, bomo 'spletli' rožni venec zate!
Čestitke, pozdravi in voščila – vse to je prepredeno z molitvijo in spominom pri sveti daritvi za Tvoje novo odgovorno služenje. Ne pozabi nas in močno upamo, da Te še kdaj pozdravimo v Avstraliji. To upanje je že tudi vabilo!

Pozdravom Tvojih sobratov se pridružujejo tudi avstralski frančiškanski provincialni minister Fr. Paul Smith ter bratje avstralske province Svetega Duha.

Vse dobro in s korajžo ter Božjim žegnom na delo!

Bog živi!

pater Ciril A. Božič OFM OAM
pater Darko Žnidaršič OFM
pater David Šrumpf OFM
laiška misijonarka Marija Anžič

Melbourne – Kew, 7. oktobra 2014, na god rožnovenske Matere Božje

Čestitka v pdf formatu

Foto zapisi

Spoštovani bratje in sestre,
Gospod, ki je veliki darovalec dobrega, naj vam podari svoj mir!

Sveti Frančišek Asiški, ki je v svojem življenju zahrepenel po Gospodu Jezusu Kristusu, ubogem in križanem, nas povezuje v našem skupnem prizadevanju, da bi evangelij Gospoda Jezusa dobil odločilno mesto v našem vsakdanjem življenju. Sveti Frančišek z vsem, kar je živel in kar nam je zapustil, na poseben način stopa pred nas na Frančiškovo nedeljo. To praznovanje nam vsako leto znova ponuja priložnost, da se Frančiškovi bratje iskreno zahvalimo vsem vam, ki svojo vero živite z nami. Zahvaljujemo se vam, da prihajate v naše cerkve, kjer poslušate Božjo besedo, prejemate zakrament usmiljenja in pristopate k mizi kruha močnih. Zahvaljujemo se vam, da smo navzoči v vaših molitvah, v vaši skrbi za nas. Ta se kaže na različne načine: od sodelovanja v različnih oblikah življenja naših samostanov in župnij, kjer razmišljate in iščete, kako bi Bog lahko postal bolj navzoč v našem življenju in delovanju, pa do materialne pomoči, v kateri vedno znova doživljamo vašo dobroto in velikodušnost. Naj Bog blagoslovi vas in vse, kar storite za vse nas.

Letos se ob tej priložnosti zahvaljujem tudi vsem tistim vašim in našim prednikom, ki so v preteklosti sicer v drugačnih okoliščinah, pa z enako pripravljenostjo srca, uresničevali svojo poklicanost. Letos namreč obhajamo 500- letnico ustanovitve naše province, se pravi tiste upravne ustanove reda, ki se je oblikovala skozi vsa ta stoletja in danes živi v Slovenski frančiškanski provinci svetega Križa. Pregovor pravi, da je zgodovina učiteljica življenja. Glede na dogajanje v svetu moramo priznati, da smo ljudje včeraj in danes dokaj slabi učenci. Najbrž zaradi tega, ker iz zgodovine prenašamo samo podatke, jih spravljamo v svojih arhivih in v svojem spominu. Ne prenašamo pa doživetij ljudi, njihovih upanj in strahov, njihovih želja in hrepenenj. Zato zgodovina vse preveč ostaja prenos podatkov, ne pa srečanje z življenjem, z ljudmi. Zaradi tega smo tolikokrat tako slabi učenci.

Ko smo ob praznovanju 500-letnice poslušali prispevke znanstvenega simpozija o okoliščinah, v katerih so delovali naši bratje v preteklosti, in o delih, ki so jih opravili naši bratje skozi ta čas, sem prihajal do dvoje spoznanj.

Prvo spoznanje se je rodilo iz razmišljanja o zgodovini kot taki. Prišel sem do prepričanja, da zgodovina ne pripada tistemu, ki jo preiskuje, ki brska po arhivih in odkriva sledi časa. Ta človek zgolj stoji pred darom, ki so ga predenj položili drugi ljudje, ljudje nekega drugega časa. Zgodovina pripada tistemu, ki jo je ustvarjal in ne tistemu, ki jo preiskuje, kakor življenje pripada tistemu, ki ga živi, in ne tistemu, ki ga morda opazuje od zunaj. Nihče ne more imeti oblasti nad njim. Tisti, ki je zgodovino živel, ni nikoli dal avtorskih pravic nad svojim življenjem in svojim časom komu drugemu. Zato moramo pred zgodovino vedno stati z velikim spoštovanjem. V njej so namreč ljudje in dogodki, ki so jih ustvarjali, mi pa smemo vanjo gledati in skozi to zrenje prej skušati razumeti svoj čas, kot oblikovati njihovega. Na nek način moramo biti podobni restavratorjem, ki dvignejo prah in umazanijo z neke podobe, nikakor pa jim ne pride na misel, da bi jo popravljali po svojem okusu ali po okusu časa. 

Drugo spoznanje pa je dozorelo skozi poslušanje o delih, ki so se jih skozi vsa ta leta lotevali naši bratje. Bili so dejavni na toliko različnih področjih, da človek ostrmi nad bogastvom, ki so ga ustvarjali. Vsa ta pisanost ustvarjalnih področij pa ima vendar skupni imenovalec. Prav ta skupni imenovalec je našim bratom v preteklosti pomagal, da se njihovo življenje in delo ni razletelo, da se ni razpršilo v posamezne drobce, ampak je ostajalo povezano v eno samo celoto, ki zgovorno stopa tudi v naš čas. Ta skupni imenovalec vsestranskega snovanja naših bratov v preteklosti je bilo oznanjevanje evangelija. Lahko bi tudi rekli, da je pastoralno delovanje vso  ustvarjalno pestrost povezovalo v eno. Bratje so se ob razvijanju svojih talentov zavedali, da morajo vsak dar dati v službo tistemu, ki jim je ta dar dal, torej v službo Bogu, ki je v velikoduš nosti neprekosljiv. Dati svoje darove v službo Bogu pa pomeni stopiti v Frančiškovo logiko daru in vračanja. Sveti Frančišek se je namreč dobro zavedal, da vse to, kar ima, ni njegovo, ampak je last tistega, ki mu je to podaril. Vse ima namreč samo na posodo, ničesar nima v posesti. Zato mora biti v vsakem trenutku pripravljen, da posojilo vrne posojevalcu. Tega pa Frančišek ne dela v nekakšni poduhovljeni izgubljenosti, ampak v konkretnosti človeka, ki potrebuje pomoč. Ko je Frančišek srečal reveža, je spoznal, da mora Bogu preko tega človeka, tega siromaka v potrebi, vrniti dar, ki mu ga je Gospod dal.

Takšen odnos nas obvaruje napuha. Pravzaprav lahko samo v takšnem odnosu začnemo razumeti, zakaj je Frančišek za svoje brate izbral ime manjši bratje. Nekdo, ki samo vrača posojilo, se ne bo nikoli postavil nad tistega, ki mu posojilo vrača. Vedno se bo zavedal, da ostaja dolžnik. Ne bo mu prišlo na misel, da bi vračanje posojila spremenil v dobroto, v velikodušnost, v človekoljubje in v toliko drugega, kar si včasih vtisnemo v svojo vest in se s tem ponašamo pred seboj in pred drugimi.

Tako razumljena in živeta Frančiškova logika daru spremeni vse naše odnose: družinske, zakonske, sosedske, občestvene, družbene, poklicne ... čisto vse. V tako razumljenem svetu vsak postane služabnik drugega in se mu vedno približa z velikim spoštovanjem. Naše sposobnosti in talenti niso več sredstvo, s katerim bi druge obvladali ali jih celo premagali, ampak postanejo povabilo, da se drugim približamo in jim služimo s tem, kar smo in kar znamo. V istem hipu, ko darovi niso več v službi uveljavljanja,tudi pomanjkljivosti, ki jih imamo, niso več področje razočaranja, nezadovoljstva in kompleksov. Nasprotno, kakor naši darovi odpirajo prostor za bližnjega, istočasno tudi pomanjkljivosti postanejo povabilo na pot k bratom in sestram. Kakor z darovi vračamo posojilo Bogu preko človeka, tako v naših pomanjkljivostih drugi ljudje vračajo posojilo Bogu preko nas. V logiki daru vse postane povabilo k srečanju. Vse, to kar imamo in tisto, česar nimamo, vse nas usmerja k drugim, k bližnjim.

Mislim, da so naši bratje v preteklosti znali to razumeti in tudi živeti, čeprav morda niso uporabljali izrazov, ki jih uporabljamo mi. Ko so pridigali, so pridigali zato, da bi človeka približali Bogu, ko so slikali, so slikali, da bi človeku približali Boga, ko so skladali, so človeku želeli razodeti nekaj nebeškega … Kje bi se lahko ustavilo to naštevanje? V vsaki ustvarjalnosti pa sta bila pred njimi oba: človek in Bog. Prav zaradi tega so lahko v vsej različnosti vedno ostajali bratje med seboj in bratje ljudem, h katerim so bili poslani.

Morda naš čas, v katerem doživljamo vso silovitost in hkrati nemoč človekovega uma, na poseben način potrebuje življenje in odnose, ki izhajajo iz logike daru. Samo tako bomo lahko nehali biti drug drugemu tekmeci. Samo tako bomo drug drugega nehali ogrožati. Samo tako se drug drugega ne bomo več bali. Samo tako bomo lahko ustvarjali odnose, v katerih ne bo nihče postajal sredstvo za uveljavljanje in uresničevanje drugega. Samo tako bomo lahko besedi brat in sestra začeli uporabljati v Frančiškovem duhu.

Dragi bratje in sestre. Vam in po vas tudi vsem vašim prednikom, ki so z našimi brati živeli pred vami, se želim zahvaliti, da nam omogočate, da lahko v službi vam po Božji dobroti in previdnosti živimo logiko daru in v veselem služenju vam Bogu vračamo vse, kar nam je dal. Zahvaljujem se vam, da tudi vi v pozornosti do nas uresničujete logiko daru, tako da po vaši dobroti ničesar ne pogrešamo. Po Frančiškovem zgledu in njegovi priprošnji naj vedno bolj postajamo bratje in sestre med seboj.

Ob vsej hvaležnosti, ki jo čutimo do vas, pa vam želim povedati tudi svojo prošnjo. Pridružite se vsak dan znova našim molitvam za nove duhovne poklice, tudi za nove poklice v naši Slovenski frančiškanski provinci svetega Križa, da bomo lahko še naprej v službi drug drugemu uresničevali Božjo zamisel nad nami.

Dragi bratje in sestre, hvala vam, da lahko verujemo skupaj z vami in Bog naj vas v svoji
vsemogočni dobroti blagoslovi.

Mir in dobro!
p. Stane Zore,
provincialni minister

Pismo v pdf formatu

»Pred to podobo Marije Pomagaj prosimo za Božjo pomoč, ki jo v teh težkih časih tako zelo potrebuje naš narod, naša država in Cerkev na Slovenskem,« je na Brezjah skupaj z okoli štiri tisoč romarji prosil msgr. Andrej Glavan, novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference.


Milostna podoba v dneh praznovanja jubileja ni samevala. Po celonočnem češčenju je bila vselej obkrožena z romarji. Od jutra so jo pozdravljali v baziliki, ob 10. uri pa so jo v procesiji slovesno spremili do zunanjega oltarja. Podobo so nosili štirje nekdanji rektorji svetišča: p. Mihael Vovk, p. Silvin Krajnc, p. Ciril Božič in p. Stane Zore. Slovesna sveta maša je ob 200-letnici milostne podobe Marije Pomagaj je bila na Brezjah ob 10. uri dopoldne, ko so somaševali vsi slovenski škofje in 78 duhovnikov.
»Frančiškani, skupaj z Brezjani in domačini, prisrčno pozdravljamo vse vas, dragi romarji, ki ste danes prišli k Mariji Pomagaj na Brezje za njen godovni dan iz vseh koncev Slovenije, zamejstva in tujine. Mnogi ste prišli peš in noč preživeli v molitvi pred njeno podobo, drugi ste prišli s kolesi, z motorji, avtomobili, avtobusi, vlakom in letalom. Pri Mariji Pomagaj smo vsi romarji in pri njej smo vsi doma. Zbrani smo, da bi slovesno in hvaležni Bogu obhajali 200-letnico nastanka milostne podobe Marije Pomagaj, ki smo jo slovesno v sprevodu prenesli z njenega oltarja na zunanji prireditveni prostor,« je uvodoma dejal dr. p. Robert Bahčič, rektor Slovenskega Marijinega narodnega svetišča.
»V naši sredi posebej pozdravljam apostolskega nuncija v Sloveniji, njegovo ekscelenco msrg. dr. Juliusza Janusza in slovenske škofe: msgr. Andreja Glavana, predsednika slovenske škofovske konference, ki bo vodil današnjo slovesnost; msgr. dr. Jurija Bizjaka, koprskega ordinarija; msgr. dr. Petra Štumpfa, murskosoboškega ordinarija; msgr. dr. Toneta Jamnika, ljubljanskega pomožnega škofa in msgr. Metoda Piriha, upokojenega koprskega škofa; škofa Stanislava Lipovška pa zastopa mag. pater Ivan Arzenšek iz dominikanskega reda.«
P. Bahčič je pozdravil vse duhovnike, diakone, redovnike in redovnice, bogoslovce, ministrante, pritrkovalce in pevce ter druge glasbenike, ki so slovesnost obogatili s posebno mašo, ki je bila napisana in uglasbena za današnjo slovesnost.
Pozdravil je tudi vse predstavnike političnega in kulturnega življenja ter novinarje, ki so »prišli na Brezje, da bi celotnemu svetu poročali o velikih delih, ki jih je Bog storil po Devici Mariji slovenskemu narodu, in da bi širili pozitivne vrednote, ki smo jih tukaj na Brezjah, na tem svetem kraju, deležni že dvesto let.«
»Preko valov Radia Ognjišče pozdravljam vse, ki se današnje slovesnosti niste mogli udeležiti in ste v tem trenutku povezani z nami preko radia, zlasti rojake po svetu. Posebej pozdravljam vse bolne, onemogle, trpeče, preizkušene. Danes molimo tudi za vas in vas priporočamo brezjanski Mariji Pomagaj,« je dodal rektor, p. Bahčič.
Zahvalil se je 605 klekljaricam in klekljarjem, ki so pod vodstvom Tanje Oblak naredile prte iz čipk za vse oltarje v baziliki in v svoje delo vložile skoraj 17 tisoč ur svojega časa.
Nato je msgr. Andrej Glavan blagoslovil oltarne prte, ki so že nameščeni na vseh oltarjih, skupaj s prtom, ki bo dar papežu Frančišku za njegov oltar v kapeli sv. Marte, kjer skoraj vsak dan mašuje.
V zaključku pozdrava je p. Bahčič omenil še presenečenje iz Rima. Kot je dejal, je papež Frančišek želel biti danes posebej povezan z Brezjami in Marijo Pomagaj, ki jo je sam obiskal 26. januarja 1971. Za današnje slovesno somaševanje je daroval mašni plašč.
Papež Frančišek je ob darilu zapisal:
»Ob drugi stoletnici milostne podobe brezjanske Marije, pomočnice ljubega slovenskega naroda, naj bo ta mašni plašč vidno znamenje moje duhovne bližine in spomina pri evharistični daritvi v blagor vseh, ki se na Brezjah zatekajo v varstvo Odrešenikove in naše Matere. Vatikan, 24. maja 2014. Frančišek.«



Pater Ciril se je srečal tudi s predsednikom Borutom Pahorjem

Kjer koli po svetu se je naselil veren slovenski katoličan, tja je kot svojo verno doto prinesel tudi podobo brezjanske Marije Pomagaj. Daleč od Slovenije je Avstralija, daleč od Brezij je štiri milijonsko velemesto Melbourne. Ne daleč stran od mestnega središča imamo Slovenci že od leta 1968 svojo cerkev svetih bratov Cirila in Metoda. V Kew, kakor se imenuje predel mesta, je pokojni frančiškanski pater Bazilij Valetin prinesel prvo podobo brezjanske Marije leta 1956 z ameriških Brezij - iz Lemonta blizu Chicaga. Marijino podobo, ki jo imamo sedaj v cerkvi v stranskem oltarju, je leta 1983 okronal tedanji ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar.

Podobe brezjanske Marije so v vseh slovenskih cerkvah v Avstraliji: v Melbournu (1968), Sydneyu - sv. Rafael (cerkev zgrajena leta 1973), Adelaidi - Sveta Družina (1983) in v Wollongongu - Vsi sveti (leta 1983 jo je od anglikanske skupnosti kupil Slovenski klub Planica).
Ko pride človek na obisk v slovensko hišo v Avstraliji, bo kar hitro nekje ugledal podobo Marije Pomagaj in blizu še Bled! Ko se udeležujemo različnih cerkvenih srečanj narodov in romanj, nas vedno zastopa in predstavlja bandero Marije Pomagaj. Marija Pomagaj pozdravlja tudi romarje in turiste z vsega sveta v edini katoliški podzemni cerkvi v Avstraliji, sredi avstralske puščave, v svetovni metropoli opalov, v Coober Peddyju.

Ob letošnjem dvestotem jubileju brezjanske podobe je pater Ciril A. Božič, ki je leta 2001 prišel z Brezij ponovno v Avstralijo, dobil navdih, da verni avstralski Slovenci podarimo Frančiškovim bratom in Brezjanom mozaik Marije Pomagaj. Delo je zaupal rojaku Lojzetu Jeriču, ki že 60 let živi v Avstraliji in je poleg mnogih umetnin naredil pred tem že tudi štiri mozaike Marije Pomagaj: za našo kapelico v mednarodnem romarskem središču Ta Pinu v Bacchus Marshu - slabo uro vožnje zahodno iz Melbourna; za Baragov dom v Kew; za slovensko kapelico v romarskem središču Marian Valley v Queenslandu - uro vožnje zahodno z znamenitega Gold Coasta; za kapelico Slovenskega društva Ivan Cankar v Geelongu ter sedaj peto za Brezje!

Prvo nedeljo v maju, 4. maja 2014, smo ob pesmi Spet kliče nas venčani maj pričeli v naši cerkvi v Kew praznično sveto mašo 3. velikonočne nedelje. Ljubezni do Matere Marije smo pridružili tudi ljubezen do naših mater, živih in pokojnih, saj smo kot občestvo že to nedeljo, teden dni prej, obhajali materinski dan. V Avstraliji obhajamo materinski dan drugo nedeljo v maju, očetovski dan pa prvo nedeljo v septembru. Med sveto mašo je prejel zakrament svetega krsta Jacob Simon Grilj, sin podpredsednika Pastoralnega sveta in vsa leta skupaj s starši, sestro Tanyo in ženo Eleno delaven in zgleden mož, inženir elektronike Simon Grilj. Učenci Slomškove šole so sodelovali že pri maši, po maši pa so še s prazničnim programom nastopili v dvorani pod cerkvijo.

Ob oltarju je bila na desni strani okrašena nova podoba - mozaik Marije Pomagaj, ki ga bosta umetnik Lojze in njegova žena Ivanka Jerič ter vnuk Andrew Bratina s patrom Cirilom, patrom Valerijanom ter rojaki, ki bodo takrat v domovini, na izseljensko nedeljo, 6. julija 2014, ob 10. uri dopoldne, podarili Brezjam med slovesno mašo, ki jo bo daroval kardinal dr. Franc Rode CM.

Ob koncu maše smo zapeli še litanije Materi Božji v čast. Pater Ciril nam je dejal, da nas Marija Pomagaj vsa leta spremlja in vodi v tem našem popotovanju v tujini, kakor smo slišali ta dan v drugem berilu iz prvega pisma apostola Petra: »Preživite v spoštljivem strahu čas svojega bivanja v tujini« (1 Pt 1,17). Sedaj pa bo naša podoba Marije Pomagaj iz Avstralije poromala in ostala na Brezjah kot stalno znamenje nam in rodovom, ki bodo za nami obiskovali kraje svojih korenin; bo posebna in močna vez ter pričevanje: S Teboj smo odšli, s Teboj potujemo, s Tabo se vračamo - na Brezje in v večnost, kamor se stekajo naši koraki!

Marija Anžič, laiška misijonarka
Melbourne, Avstralija, 5. maj 2014

Začel bom to pismo z besedami mogočne slovenske velikonočne pesmi:
Klic veselja naj osreči po vsem svetu vse ljudi.
Aleluja, pojmo vsi, Kristus vstal je in živi!

Vsem želim, da bi kljub preizkušnjam, ki jih doživljamo osebno, kot skupnost, kot narod in končno kot ena sama svetovna družina človeštva, zmogli premagovati križe in preizkušnje velikih petkov ter ohranjati upanje na zarjo velikonočnega jutra, ko nas pozdravi vstali Gospod: Mir s Teboj! In če je velikonočno jutro še 'prezgodaj' za nas, Bog daj, da bi nam naš Emavs dal milost spoznanja, odprtih oči in srca, da bi lahko dejali: Ostani z nami, Gospod, kajti mrači se in dan se je že nagnil!

V tem duhovnem razpoloženju letošnjega postnega časa Vam pišem tole pismo. Pater David je med rojaki v Adelaidi, laiška misijonarka Marija je ta čas zaposlena z urejevanjem nove številke Misli. Tako vsi mislimo na Vas, vsak na svoj način in na svojem mestu, da bi bila naša srečanja z Vami praznično velikonočna. Še vedno se ob nedeljah napolni naša cerkev v Kew, kjer v postnem času premišljujemo Kristusovo trpljenje, ki je cena našega odrešenja. Zadnjo nedeljo v marcu smo imeli spokorno bogoslužje, kjer smo ob deseterih Božjih zapovedih ter peterih cerkvenih premerili vsak svoj položaj. Tudi postno romanje v Ta Pinu na lepo jesensko soboto, 29. marca 2014, je privabilo nad sto romarjev.
Pred nami sta sedaj cvetni in veliki teden ter praznovanje velike noči.

Druga nedelja v mesecu aprilu, 13. aprila 2014, je CVETNA NEDELJA. V KEW bo sveta maša ob 10. uri dopoldne. Ali bo to na dvorišču pred lurško votlino ali v cerkvi, se bomo še odločili, saj se bo to nedeljo precej ljudi odpeljalo v Geelong, zato bo v GEELONGU na cvetno nedeljo sv. maša ob 11.45 dopoldne v dvorani Slovenskega društva Ivan Cankar v Lovely Banks, 100 Asher Road, (stari naslov je bil 310 Goldsworthy Road). Po maši bo tam kosilo in dobrodelni letni piknik radia 3 ZZZ ob 25. obletnici delovanja radia. Avtobus bo odpeljal izpred dvorane Slovenskega društva Planica ob 10. uri dopoldne. Prijave sprejema glavna in odgovorna urednica slovenskega programa na radiu 3 ZZZ Meta Lenarčič, telefon 9763 4245. Avtobus pa organizira tudi SD Jadran in minibus SD St. Albans.
V ST. ALBANSU bo na cvetno nedeljo spovedovanje od 4. do 5. ure popoldne ter ob 5. uri sv. maša.
PLETENJE BUTARIC in čiščenje bo v soboto, 12. aprila. Butarice, ki jih bodo spletli, bomo iz Kew prinesli tudi v Geelong in St. Albans.

LITURGIJA VELIKEGA TEDNA:
TOREK v velikem tednu: Ob 11. uri dopoldne bo v katedrali sv. Patrika v Melbournu krizmena maša.
VELIKI ČETRTEK, 17. aprila 2014: Ob 7. uri zvečer bo v Kew sveta maša Gospodove zadnje večerje. Potem sledijo molitve ob Jezusu v ječi.
VELIKI PETEK, 18. aprila: Ob 11. uri dopoldne križev pot, ob 3.00 popoldne opravilo velikega petka. Nabirka tega dne je namenjena pomoči kristjanom v Sveti Deželi. Hvala za velikodušnost do preizkušanih bratov in sester v veri, ki v Sveti deželi ohranjajo ne le stavbe, cerkve, šole in bolnišnice, ampak predvsem so žive priče Vstalega Gospoda.
VELIKA SOBOTA, 19. aprila: Ob 6. uri zvečer začetek velikonočne vigilije. Po vstajenjski procesiji bo blagoslov velikonočnih jedil.
VELIKA NOČ GOSPODOVEGA VSTAJENJA, 20. aprila 2014: Praznični sveti maši ob 8. in 10. uri dopoldne. Obakrat blagoslov velikonočnih jedil.
ALBURY-WODONGA: Sveta maša bo na belo nedeljo, 27. aprila, v cerkvi St. Augustine's v Wodongi, ob 6. uri zvečer. Na belo nedeljo, praznik Božjega usmiljenja, bo papež Frančišek v Vatikanu razglasil za svetnika dva papeža: papeža Janeza XXIII. in papeža Janeza Pavla II.
GEELONG: vsako drugo nedeljo v mesecu ob 12.15 popoldne in ST. ALBANS vsako drugo nedeljo v mesecu ob 5.00 popoldne.
MORWELL: Sveta maša bo prvo nedeljo v maju, 4. maja 2014, ob 6. uri zvečer.
SPOVEDOVANJE pred prazniki: V KEW vsako nedeljo uro pred sveto mašo.
V ALTONI NORTH v petek, 11. aprila 2014, od 4.30 popoldne do 6. ure zvečer.
V GEELONGU na cvetno nedeljo, 13. aprila, po maši.

SLOMŠKOVA ŠOLA ima pouk redno vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu in še po urniku od 11.15 do 12.45. Otroke in starše vabimo že k sveti maši.
PROJECT COMPASSION - postna akcija Caritas Australia 2014 z geslom: Have Life and have it to the Full (John 10:10). Darove lahko oddaste v pisarni.
BARAGOVA KNJIŽNICA je odprta vsako nedeljo po maši.

Glede novega poslanstva DOMA MATERE ROMANE sem pisal že v lanskem velikonočnem pismu. Po mnogih pogovorih na ravni provincialnega vodstva avstralske in slovenske frančiškanske province ter strokovnih služb je bila v lanskem decembru podpisana najemna pogodba za obdobje sedmih let in nadaljnjo prednostno pravico za še sedem let s Servants Community Housing Inc. Ta organizacija je 1. marca 2014 prevzela Dom matere Romane v najem in ga pričela po v naprej dogovorjenih načrtih prenavljati. Dela potekajo izredno dobro in sporočili so nam, da bodo v Dom sprejeli prve stanovalce 30. aprila letos. Med njimi imajo že tudi dve slovenski osebi. V Domu matere Romane (ime ostaja isto!) bo našlo zavetje 24 stanovalcev. Tam živita že nova upravnika (mož in žena), ki bosta 24 ur na dan skrbela za Dom. Poleg njiju pa bo še poklicni kuhar, ki bo vsak dan pripravil zajtrk in večerjo. Organizacija Servants Community Housing Inc. ima takšen dom že tudi v Kew na High Street ter dom in glavni sedež v Hawthornu. Izhaja iz krščanskega poslanstva v skrbi za pomoči potrebne. Sprejemajo pa ljudi z nizkimi dohodki v starosti od 25 do 65 let. Tako bo Dom še vedno služil v skrbi za pomoči potrebne in pomagal naši skupnosti, da bo lahko še naprej ohranjala svoje poslanstvo, kljub pešanju v močeh in številu.

ŠMARNICE - ta naša lepa pobožnost Mariji v čast bo v maju ob petkih, sobotah in nedeljah. Prvo nedeljo v maju, 4. maja 2014, ter zopet zadnjo v maju bomo zapeli litanije Matere Božje. Učenci Slomškove šole pa pripravljajo lep program za materinski dan, ki ga bomo v Kew praznovali 4. maja. V soboto, 24. maja 2014, je praznik Marije Pomagaj z Brezij, ki letos praznuje 200. obletnico. Za slovesnost na nedeljo Slovencev po svetu, 6. julija 2014, bo na Brezjah velik romarski shod Slovencev z vsega sveta. Maševal bo kardinal dr. Franc Rode. Naš umetnik Lojze Jerič pa že končuje nov mozaik Marije Pomagaj, ki ga bomo avstralski Slovenci podarili Brezjam. Brezjanski gvardijan in rektor pater dr. Robert Bahčič OFM vabi rojake z vsega sveta na ta dan na Brezje. Če boste takrat v Sloveniji, se zagotovo srečamo pri Mariji Pomagaj na Brezjah!

Bog Vam povrni za vso Vašo dobroto: Hvala vsem dobrotnikom in sodelavcem!
Vse blagoslove Vstalega Gospoda Vam želimo: Bog živi! Aleluja, aleluja!
pater Ciril, pater David, Marija Anžič

je najprej in predvsem sad dela in prizadevanj pokojnega patra Bazilija A. Valentina OFM MBE in slovenskih izseljencev ter seveda tudi patrov in sester frančiškank Brezmadežne, ki so delovali v Melbournu vse od leta 1956.
V Kew, lepem predelu že nad štiri milijonskega velemesta - le 6 kilometrov oddaljenem od središča mesta - je p. Bazilij leta 1956 začel svoje požrtvovalno delo za Slovence in ga leta 1997 dokončal, ko ga je Gospod poklical k sebi (umrl je 26.07.1997). Z njim so skozi različna obdobja let sodelovali slovenski frančiškani p. Odilo Hanjšek, p. Stanko Zemljak, p. Bernard Goličnik, p. Tone Gorjup in p. Niko Žvokelj. Po smrti p. Bazilija je vodstvo misijona in uredništvo revije Misli prevzel mladi pater Metod Ogorevc in ga vodil štiri leta, ki so dala Baragovemu domu temeljito obnovo, s katero je nadaljeval p. Ciril A. Božič, ki je v začetku septembra 2001 prevzel vodstvo misijona in uredništvo Misli. Od takrat je tudi laiška misijonarka Marija Anžič pastoralna sodelavka misijona v Melbournu, urednica Misli in odgovorna za Baraga Hostel. Pred prihodom v Avstralijo je delala pet let na misijonu pri p. Stanku Rozmanu DJ v Zambiji. Po odhodu patra Janeza Tretjaka iz Adelaide v Slovenijo (19. avgusta 2013), sta p. Ciril in Marija prevzela tudi pastoralno skrb za slovenski misijon Svete Družine v Adelaidi. Provincialno vodstvo slovenskih frančiškanov je sredi leta 2013 določilo, da pride v Melbourne p. David Šrumpf in bosta tako s p. Cirilom in Marijo pastoralna ekipa, odgovorna za slovenski misijon v Melbournu in slovenski misijon Svete Družine v Adelaidi. Pater David je prispel v Melbourne 15. novembra 2013. Slovesen sprejem je bil v Kew v nedeljo, 17. novembra, čez teden dni, v nedeljo, 24. novembra, na praznik Kristusa Kralja vesoljstva, pa ga je p. Ciril predstavil občestvu v Adelaidi, ki ga je nato slovesno pozdravilo na prvo adventno nedeljo, 1. decembra 2013.

Slovenski misijon v Melbournu
je dokaj razvejana dejavnost:
- je versko središče (cerkev in pastoralno delo po vsej Viktoriji in na Tasmaniji);

- je kulturno središče (izdajanje revije Misli, knjig in šolskih učbenikov, Baragova knjižnica in knjigarna, pevski zbor, arhiv, narodne noše - mlada folklorna skupina, kulturni programi, razstave);

- je socialno središče (Baraga Hostel; Društvo sv. Eme in skupine, ki jim pomagajo; Dom matere Romane, ki po zaprtju kot 'Nursing Home' že dobiva novo vlogo v skrbi za potrebne, ki še lahko gledajo nase in je od decembra 2013 v najemu Servants Community Housing Inc. - koncem aprila 2014 pa bodo sprejeli prve stanovalce; Baragov dom daje prostore raznim skupinam za srečanja, sestanke; tu ima pisarno Slovensko socialno skrbstvo in Informacijski urad; spet bodo konzularne ure);

- je izobraževalno središče (Slomškova šola, razna informativna srečanja - za zakonce, starše, ministrante).

Pastoralni ekipi (p. Ciril A. Božič OFM OAM, p. David Šrumpf OFM, laiška misijonarka Marija Anžič) pomagajo sodelavci, ki se trudijo na različnih področjih dela in udejstvovanja Slovenskega misijona Melbourne: v pastoralnem svetu, gospodarskem odboru, pevskem zboru, sodelavci oltarja - akoliti in ministrantje, mežnarji, v Baragovi knjižnici, Slomškovi šoli, v Društvu sv. Eme in sodelavci, molitveni skupini, v arhivu, pri financah, skupine in posamezniki, ki skrbijo za čisto in lepo okrašeno cerkev ter okolico misijona, za našo podružnico Ta Pinu v Bacchus Marshu, skupina za pošiljanje Misli ter številni sodelavci in dobrotniki.

S hvaležnostjo se vseh spominjamo v molitvi in pri daritvi svete maše.

Svete maše v KEW so redno vsako nedeljo in na zapovedani praznik ob 10. uri dopoldne, razen vsako drugo nedeljo v mesecu je v KEW sv. maša ob 9. uri dopoldne, ker je nato tisto nedeljo sv. maša v GEELONGU (Holy Family, Bell Park) ob 12.15 popoldne ter v ST. ALBANSU (Sacred Heart) ob 5.00 popoldne.

Maše med tednom v KEW: od torka do četrtka ob 8.00 zjutraj, ob petkih in sobotah ob 10.00 dopoldne.
MORWELL: prvo nedeljo v maju ter 4. nedeljo v decembru: sv. maša bo v nedeljo, 4. maja 2014, ter v nedeljo, 28. decembra 2014; vedno ob 6.00 zvečer v cerkvi Sacred Heart.

WODONGA: prvo nedeljo po veliki noči (belo nedeljo) ter četrto nedeljo v novembru: Sv. maša v cerkvi St. Augustine's bo v nedeljo, 27. aprila 2014, ob 6.00 zvečer ter v nedeljo, 23. novembra 2014, ob 7. uri zvečer; uro prej - ob 6. uri bodo molitve na pokopališču v Wodongi.

HOBART - Tasmania: Po možnosti enkrat na leto v hrvaški cerkvi v Graftonu. Letos v drugi polovici leta.

SLOMŠKOVA ŠOLA V LETU 2014: Redni pouk bo vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu od 11.15 do 13.00 ter še dodatno po urniku. Učenci in starši so seveda prej povabljeni k nedeljski sv. maši ob 10. uri dopoldne.

DRUŽINSKO KOSILO bo vsako tretjo nedeljo v mesecu po maši.

GLAVNI DNEVI IN PRAZNOVANJA V LETU 2014:
nedelja, 26. januar 2014: Australia Day.
sobota, 8. februarja: ob 10.00 sv. maša in nato zahvalno kosilo za sodelavce in dobrotnike; praznovanje Abrahama patra Davida; Prešernova proslava.
nedelja, 16. februarja: 60 let prihoda rojakov na ladji Toscana (organizira Lojze Jerič).
pustna nedelja, 2. marca 2014.

PEPELNICA, sreda, 5. marca 2014.
nedelja, 23. marca: ob 12.30 popoldne sv. maša na SD Jadran, Diggers Rest.
sobota, 29. marca: romanje v Ta Pinu: ob 10.00 križev pot, ob 11.00 sv. maša.
CVETNA NEDELJA, 13. aprila 2014: Kew pred lurško votlino ob 10.00, Geelong ob 12.15; St. Albans ob 5.00 popoldne (spovedovanje od 4. do 5. ure popoldne).
torek v velikem tednu, 15. april: krizmena maša v stolnici sv. Patrika ob 11.00.
veliki četrtek, 17. aprila: sv. maša Gospodove zadnje večerje, Kew ob 7.00 zvečer.
veliki petek, 18. aprila: križev pot ob 11. uri, obredi ob 3.00 popoldne.
velika sobota, 19. aprila: velikonočna vigilija ob 6. uri zvečer v cerkvi.

VELIKA NOČ, 20. aprila 2014: ob 8.00 in 10.00.
ANZAC Day, petek, 25. aprila 2014.
BELA NEDELJA, 27. aprila 2014.
nedelja, 4. maja: po maši praznovanje materinskega dne v Kew.
BINKOŠTI, nedelja, 8. junija 2014.
TELOVSKA PROCESIJA, 22. junija po maši - tudi praznovanje dneva državnosti.

ŽEGNANJE, nedelja, 6. julija 2014: Sv. Ciril in Metod: po maši v dvorani nastop glasbenikov.
petek, 15. avgust 2014: MARIJINO VNEBOVZETJE - veliki šmaren; sv. maša ob 10.00.
nedelja, 31. avgusta 2014: praznovanje očetovskega dne (teden dni prej); isto nedeljo popoldne bo maša narodov v stolnici sv. Patrika v Melbournu: RV ob 2.00 popoldne.
sobota, 4. oktober 2014, ob 4.00 popoldne: 40. slovenski mladinski koncert v Kew.
nedelja, 5. oktober, ob 10. uri sv. maša: Frančiškova nedelja.
Skupna molitev rožnega venca v oktobru: ob nedeljah 20 minut pred mašo ter ob petkih in sobotah po sveti maši.
nedelja, 19. oktober: 46. obletnica blagoslovitve cerkve; zakonski jubileji.
nedelja, 26. oktobra: Maša na SD Planica Springvale ob 2.30 popoldne (po kosilu), molitve na pokopališču Springvale ob 4.00 popoldne.

sobota, 1. november: VSI SVETI; ob 11.30 molitve na pokopališču v Kew.
nedelja, 2. novembra: ob 10. uri sv. maša v Kew, ob 12.00 molitve na pokopališču Keilor, ob 5.00 molitve na Slovenskem društvu Melbourne (SDM), Eltham.
sobota, 8. novembra, ob 11.00 dopoldne sv. maša na pokopališču Keilor.
nedelja, 9. novembra, sv. maša ob 12.15 popoldne v Geelongu, nato molitve za pokojne pri kapelici društva Ivan Cankar.

nedelja, 30. novembra 2014: 1. adventna nedelja.
sobota, 6. decembra: romanje v Ta Pinu - sv. maša ob 10.00 dopoldne.
nedelja, 7. decembra: sv. Miklavž - sklep šolskega leta Slomškove šole.
nedelja, 21. decembra: 4. adventna, zlata maša p. dr. Mihaela S. Vovka OFM; družinsko kosilo.

sreda, 24. decembra: SVETI VEČER, sv. maša ob jaslicah pred lurško votlino ob 9. uri zvečer.
četrtek, 25. decembra: BOŽIČ, sveti maši ob 8.00 in 10.00 dopoldne.
petek, 26. decembra: sveti Štefan; v Sloveniji dan samostojnosti in enotnosti; sv. maša ob 10.00.
nedelja, 28. decembra 2014: SVETA DRUŽINA; žegnanje v Adelaidi - tam tudi zlata maša p. dr. Mihaela S. Vovka OFM.
sreda, 31. decembra 2014: Silvestrovo, zahvalna sv. maša ob 10.00 dopoldne.
četrtek, 1. januarja 2015: NOVO LETO 2015, ob 10.00 dopoldne.

Temeljni kamen je položil in blagoslovil melbournski nadškof James R. Knox 21. junija 1968. Novo cerkev pa je blagoslovil 20. oktobra 1968 koprski škof dr. Janez Jenko, ki je bil prvi škof iz Slovenije na obisku pri slovenskih izseljencih v Avstraliji. To je bila tudi prva slovenska cerkev v Avstraliji. Leta 1973 je bila blagoslovljena cerkev sv. Rafaela v Sydneyu, leta 1983 cerkev Svete Družine v Adelaidi in še koncem leta 1983 cerkev Vseh svetih v Wollongongu. Mozaik svetega Cirila in Metoda je delo slovenskega umetnika Franceta Benka (umrl v Kew 15.07.2003). V cerkvi je podoba Marije Pomagaj, ki jo je kronal 5. februarja 1983 tedanji ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar. Za 35. obletnico blagoslovitve (praznovanje je bilo 18. oktobra 2003) je bila notranjost cerkve popolnoma prenovljena. V postnem času leta 2013 je cerkev dobila za svojo 45. obletnico novi križev pot, delo in dar umetnice Zorke Černjak, ki je tudi cerkvena pevka. Križev pot je blagoslovil na cvetno nedeljo, 24. marca 2013, avstralski frančiškanski provincialni minister Fr. Paul Smith OFM.
Pod cerkvijo je DVORANA, kjer se ljudje zbirajo ob nedeljah po maši, na razne praznične dni in ob praznovanjih, kulturnih programih ter vsako tretjo nedeljo v mesecu na družinskem kosilu, ki ga pripravlja Društvo sv. Eme s sodelavci.

BARAGOV DOM je res dom raznovrstnim dejavnostim slovenskega misijona v Melbournu in kraj srečevanj, praznovanj in delovnih srečanj slovenske skupnosti v zvezni avstralski državi Viktoriji. V njem deluje tudi BARAGA HOSTEL, ki je bil sprva dom slovenskim fantom, ki so v 50-tih in 60-tih letih 20. stoletja množično prihajali v Avstralijo. Pozneje je dajal in daje zavetišče tudi ljudem iz različnih koncev sveta. Zaradi bližine središča mesta, dobre lokacije in nizke cene je hostel ves čas polno zaseden s stalnimi prebivalci. Nekateri živijo tukaj že nad dvajset let. Ob uvedbi novih varnostnih, protipožarnih in higienskih predpisov je občina v letu 2013 omejila število stanovalcev v hostelu.

NA zadnjih VOLITVAH za novi Pastoralni svet Slovenskega misijona svetih bratov Cirila in Metoda v Melbournu so bili na Miklavževo nedeljo, 5. decembra 2010, v St. Albansu pa 12. decembra 2010, izvoljeni za pet let in so službo sprejeli: Simon Grilj, Tilka Lenko, Ana Marija Cek in v St. Albansu Marko Zitterschlager.
Skupine, ki delujejo znotraj misijona, so izbrale svoje predstavnike (naštete so po abecednem redu):
Baragova knjižnica: Marija Oppelt Oppelli je delegirala Angelco Veedetz. Zaslužna knjižničarka Marija Oppelt Oppelli je sedaj v domu starejših v Greensborough.
Diakonija: Ana Maria Cek.
Dom matere Romane: Stanko Prosenak.
Društvo sv. Eme: Olga Bogovič.
Gospodarski odbor: Bernard Brenčič.
Kulturni odbor (Folklorna skupina Iskra, Igralska skupina Kew), arhiv in tečaj slovenskega jezika za odrasle: Draga Gelt OAM. (Po prenehanju aktivnosti teh skupin v začetku leta 2013 je 'ugasnilo' tudi članstvo njihove predstavnice v Pastoralnem svetu).
Molitvena skupina in skupina za čiščenje ter krašenje cerkve: Frančiška Šajn.
Pevski zbor: Metka McKean. Po smrti Metke McKean (21.02.2012) zastopa pevski zbor v PS njena sestra Janika Rutherford, ki sedaj vodi pevski zbor.
Skupina za urejevanje okolice cerkve in doma: Valentin Lenko.
Skupina, ki skrbi za našo kapelico v Ta Pinu v Bacchus Marshu: Angelca Veedetz.
Slomškova šola: mag. Veronica Smrdel; mag. Julie Kure Bogovič; predstavnica staršev: Lydija Bratina; narodne noše: Renata Miklavec.
PASTORALNI SVET 2011 - 2016 ima poleg predstavnikov skupin, ki so že leta aktivne v skupnosti, še dve novi skupini: skupino, ki skrbi za našo kapelo Sv. Družine z mozaikom Marije Pomagaj v Ta Pinu v Bacchus Marshu in skupino za diakonijo, namenjeno skrbi in delu z bolnimi in starejšimi. Vodstvo prve skupine je naloženo Angelci Veedetz; vodstvo skupine za diakonijo je prevzela Ana Maria Cek, ki sicer dela kot prevajalka v bolnišnici Monash Medical Centre v Claytonu in se vsak dan že službeno srečuje z bolnimi. Skupino sestavljajo člani Pastoralnega sveta Tilka Lenko, Angelca Veedetz in Marko Zitterschlager ob sodelovanju še zunanjih sodelavcev.
Po službi sta v PS: laiška misijonarka Marija Anžič - pastoralna sodelavka in p. Ciril A. Božič OFM - voditelj misijona, ki je po službi tudi predsednik PS (Kanon 536 Zakonika cerkvenega prava). Vsi so bili 30. januarja 2011 potrjeni od provinciala slovenske frančiškanske province sv. Križa v Ljubljani, p. Staneta Zoreta OFM. Prvo, konstitutivno - ustanovno sejo je imel novi Pastoralni svet v ponedeljek, 7. februarja 2011, ob 7.30 zvečer v dvorani Baragovega doma. Za podpredsednika PS je bil izvoljen Simon Grilj.
Pastoralni svet predstavlja vse mnogotere dejavnosti slovenskega misijona v Melbournu, jih načrtuje, usklajuje in vodi skupaj z duhovnikoma in pastoralno sodelavko ali s tistimi, ki jih nadomeščajo.
Pater David Šrumpf OFM je po službi član Pastoralnega sveta. Prvič se je udeležil srečanja na 10. seji PS v ponedeljek, 9. decembra 2013, tri tedne po svojem prihodu v Avstralijo.

GOSPODARSKI ODBOR pomaga pri vseh prenovitvah, izboljšavah, vzdrževanju poslopij, urejanju okolice in vodenju financ ter GST (taks). Bernard Brenčič je njihov predstavnik v Pastoralnem svetu.


Ekipa za košenje

SLOMŠKOVA ŠOLA je bila ustanovljena leta 1960. Ravnateljica šole je dolgoletna učiteljica mag. Veronica Smrdel, učiteljica mag. Julie Kure Bogovič. Šola ima pouk prvo in tretjo nedeljo v mesecu od 11.15 do 13.00 ter še dodatne dneve po urniku. Tu dobijo mlajši otroci (od 5 do 12 let) nekaj znanja slovenskega jezika, predvsem pa pripravijo kulturne programe za materinski in očetovski dan, za Miklavža ter se pripravijo za sodelovanje na vsakoletnem slovenskem mladinskem koncertu. Tako z veseljem in ponosom pokažejo svoje znanje vsem!

DRUŠTVO SV. EME (predsednica Olga Bogovič) skrbi za postrežbo v dvorani ob nedeljah in posebnih praznovanjih ter redno vsako tretjo nedeljo v mesecu za družinska kosila. Pripravijo od sto do sto petdeset kosil (cena $15): juha, glavni obrok, sladica s kavo. Finančno pomagajo pri plačilu računov elektrike, vode, plina, zavarovanja.

MOLITVENA SKUPINA (voditeljica Frančiška Šajn) se zbira k molitvi ob petkih. Ob 10. uri dopoldne je sveta maša, sledi molitvena ura. Skupina je odprta za vse, ki želijo podpirati ta svet z molitvijo. Po maši sledi družabno srečanje v Baragovem domu. Frančiška Šajn in Zora Kirn tudi vedno sprejemata prijave za naša redna romanja v postu in adventu.

FOLKLORNA SKUPINA ISKRA je delovala v okviru slovenskega misijona v Kew. Vaje je imela v dvorani pod cerkvijo in sodelovala na prireditvah misijona ter drugih slovenskih in multikulturnih prireditvah. Skupino je vodila Draga Gelt OAM, učiteljici pa sta bili poleg Drage še Melissa Fistrič in Natasha Pišotek. V letu 2012 je folklorna skupina Iskra zaradi študijskih obveznosti nastopila le enkrat. Nadaljujejo pa njeno delo učenci Slomškove šole, ki so prvič nastopili v novih narodnih nošah s plesi na materinskem in očetovskem dnevu 2012 ter na 38. slovenskem mladinskem koncertu v Brisbanu 6. oktobra 2012 kot METULJČKI. Za nastope jih je pripravila učiteljica mag. Julie Kure Bogovič ob pomoči mamic in Renate Miklavec, ki ima na skrbi narodne noše. To delo veselo nadaljujejo in se pripravljajo na 40. slovenski mladinski koncert, ki bo v Melbournu v soboto, 4. oktobra 2014.

DOM MATERE ROMANE je bil zgrajen kot dom za ostarele slovenske rojake, ki bodo še lahko gledali sami nase - torej kot hostel za starejše. Zgrajen je bil leta 1992 ob neutrudnem prizadevanju patra Bazilija. Ime je dobil po pokojni redovni predstojnici materi Romani Toplak, prvi sestri, ki je v Avstralijo leta 1966 pripeljala slovenske redovnice frančiškanke Brezmadežne. Dom so vodili po zaupništvu Slovenske frančiškanske province, ki jo sedaj v Slovenskem misijonu v Melbournu zastopa p. Ciril A. Božič OFM OAM, pet zaupnikov pod vodstvom njihovega predsednika Staneta Prosenaka. Za minulo delo sta zaupnika Simon Špacapan in Tone Brne ob upokojitvi leta 2003 prejela od lastnika - Slovenske frančiškanske province - odlikovanje, naslov »Častni zaupnik doma matere Romane«.
Zaupniki Doma matere Romane so bili: Stanko Prosenak - predsednik, Marko Zitterschlager, Ana Marija Cek - tajnica, Simon Grilj - zapisnikar, David Hvalica.
Z leti se je DMR kot hostel zaradi možnosti spremenjene zakonodaje spremenil v 'Nursing Home', kjer je bilo v letu 2012 od tridesetih že 18 stanovalcev, ki so potrebovali visoko nego - High Care. Prostori DMR niso več odgovarjali novim nalogam in zahtevam visoke nege, zato je bilo potrebno narediti bolečo rez in Dom matere Romane kot 'Nursing Home' zapreti. Če tega ne bi storili leta 2012, bi nas razmere prisilile nekoliko pozneje, a za veliko večje čustvene in finančne rane; takrat bi ostali brez vsega, da bi lahko speljali tako zahteven proces. Že v letu 2014 vidimo in slišimo za kolaps mnogih in nekdaj uspešnih podjetij in ustanov, tudi na področju skrbi za ostarele. Male sobice, trideset jih je bilo, po dve skupaj sta imeli eno kopalnico in WC, že nekaj časa niso ustrezale današnjim standardom v domovih za starejše, kaj šele omogočale zaposlenim uporabo vseh pripomočkov za dvigovanje in nego starostnikov. O tem so se gotovo prepričali tudi sorodniki nekdanjih stanovalcev Doma matere Romane, ki so v novih domovih dobili za isto ceno prostorne sobe in prav tako dobro in domačo oskrbo, pa tudi nekdanji uslužbenci, ki sedaj nadaljujejo svoje delo v novih ustanovah.
Dom matere Romane dobiva v letu 2014 svoje novo poslanstvo, ki ga bodo potrebnim kot najemniki Doma v krščanskem duhu nudili Servants Community Housing Inc. Tako bo Dom v duhu frančiškanske karizme služil pomoči potrebnim in seveda tudi našemu občestvu, da bomo lahko še naprej ohranjali poslanstvo ter skrbeli in z umnostjo dobrega oskrbnika vzdrževali dejavnosti in velike prostore, ki jih ima Slovenski misijon v Melbournu.
V nadaljevanju si lahko preberete vse, kar je bilo povedano in utemeljeno o ZAPRTJU DOMA MATERE ROMANE KOT NURSING HOME v septembru 2012.
POVEZAVA NA CELOTEN ČLANEK
STATEMENT OF CLOSURE BY FR. PAUL SMITH OFM, Provincial Minister of Franciscan Province of the Holy Spirit, Australia

ARHIV misijona je vzorno in strokovno uredila arhivarka Veronika Ferfolja sedaj poročena Brown. Ob petdesetletnici delovanja slovenskih frančiškanov in redovnih sester v Avstraliji (1951 - 2001) sta Draga Gelt in Veronika Ferfolja pripravili bogato knjigo Pax et bonum - Mir in dobro. Knjigo so izdala Slovenska verska in kulturna središča v Avstraliji, The Slovenian Religious and Cultural Centres in Australia, Melbourne 2001.

Ob 15. obletnici smrti p. Bazilija Albina Valentina OFM, MBE (26. 07. 2012) je slovenski misijon iz Melbourna zaprosil frančiškansko založbo Brat Frančišek v Ljubljani, da je natisnila pesniško zbirko p. Bazilija pod naslovom Spomini nemi me v objem love. Knjiga je v digitalni obliki dostopna tudi na tej spletni strani (www.glasslovenije.com.au).

Delo v arhivu se seveda stalno urejuje, dopolnjuje in tudi digitalizira. Tako imamo sedaj v digitalnem zapisu že vse letnike MISLI (1952 - 2014), ki so gotovo najboljši vir zapisa slovenskega utripa v Avstraliji.

Religious and Cultural Bi-Monthly Magazine in Slovenian language. Informativna dvomesečna revija za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji | Ustanovljena (Established) leta 1952. Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji.
Glavni urednik in upravnik (Editor and Manager): p. mag. Ciril A. Božič OFM OAM
Baraga House, 19 A'Beckett Street, KEW VIC 3101
Urednica (Production Editor) in računalniški prelom: Marija Anžič, Kew |
Naročnina in naslovi: Angelca Veedetz | Stalni sodelavci: Florijan Auser, Mirko Cuderman, Zorka Černjak, Dan Furlan, Draga Gelt OAM, Tone Gorjup, Marija Grosman, Danijela Hliš, Marija Iskra, Fanika Knap, Lenti Lenko OAM, Martha Magajna, Štefan Šernek, Cilka Žagar. | Skupina prostovoljcev v Kew pripravi Misli za na pošto. |
Naslov: MISLI, PO Box 197, KEW VIC 3101 | Tel.: 03 9853 7787 | Fax: 03 9853 6176 |

E-mail: misli@bigpond.com; cirilb@bigpond.com
Naročnina za leto 2014 je 50 avstralskih dolarjev, zunaj Avstralije - letalsko 100 dolarjev |
Naročnina se plačuje vnaprej | Bančni račun pri Commonwealth Bank v Kew, BSB: 06 3142. Številka računa: 0090 1561 | Poverjeništvo za MISLI imajo vsi slovenski misijoni v Avstraliji | Rokopisov ne vračamo | Prispevkov brez podpisa ne objavljamo | Za objavljene članke odgovarja pisec sam | Vnašanje in priprava strani (Typing and Lay-out): MISLI, 19 A'Beckett Street, Kew VIC 3101 | Tisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd., 164 Victoria Street, BRUNSWICK VIC 3056 | Tel.: 03 9387 8488 | Fax: 03 9380 2141.
Misli na internetu: | Florijan Auser | http://www.glasslovenije.com.au - Tam kliknite na MISLI. | ISSN 1443-8364 | Print Post Publication Number: 100004295 (od marca 2013)|

PISARNA SLOVENSKEGA SOCIALNEGA SKRBSTVA IN INFORMACIJSKI URAD: Odprta je ob nedeljah od 11. do 12. ure ter prvi in tretji četrtek v mesecu od 10. do 12. ure. Telefon in faks: 03 9853 7600.

- V nedeljo, v bližini 26. januarja, je praznovanje dneva Avstralije.
- Prvo ali tretjo nedeljo v februarju je praznovanje slovenskega kulturnega praznika - Prešernovega dne.
- Vsako tretjo nedeljo v mesecu je po deseti sveti maši v dvorani družinsko kosilo, ki ga pripravljajo članice društva sv. Eme s sodelavci in članice drugih skupin. V januarju in marcu ali aprilu pripravijo dobrodelno kosilo starši in stari starši učencev Slomškove šole.

- Poleg praznovanj vseh cerkvenih praznikov in liturgičnih časov, imamo v postnem in adventnem času romanje v Bacchus Marsh - Our Lady Ta Pinu Marian Centre, kjer imamo tudi Slovenci svojo kapelico Svete Družine z mozaikom Marije Pomagaj na pročelju. Kapelica je bila blagoslovljena 15.11.2008 kot znamenje hvaležnosti ob 40. obletnici slovenske cerkve sv. bratov Cirila in Metoda v Melbournu - v Kew. Blagoslovila sta jo koprski škof msgr. Metod Pirih in provincialni minister slovenskih frančiškanov p. dr. Viktor Papež OFM. Za 45. obletnico pa je cerkev dobila v postnem času 2013 novi križev pot, umetniško delo Zorke Černjak, ki ga je tudi podarila s svojo družino naši cerkvi. Križev pot je blagoslovil na cvetno nedeljo, 24. marca 2013, provincialni minister avstralskih frančiškanov Fr. Paul Smith OFM.
- Generalno čiščenje z BBQ ob sklepu dela imamo v soboto pred cvetno nedeljo - tudi pletenje butaric in priprava zelenja ter dvorišča pred lurško votlino za mašo cvetne nedelje. Pred božičem je ta zunanja priprava v soboto sredi decembra.
- Nedelja v bližini praznika sv. Jožefa: Ob 12.30 je sv. maša v dvorani slovenskega kluba Jadran v Diggers Rest.

- Prvo nedeljo v maju je praznovanje materinskega dne in dneva Evrope ter vstopa Slovenije v Evropsko zvezo (EU).
- Šmarnice imamo v maju ob nedeljah, petkih in sobotah. Prvo in zadnjo nedeljo v maju zapojemo po maši litanije Materi Božji v čast. Vsak petek se k sveti maši in molitveni uri zbere molitvena skupina.
- V nedeljo, v bližini praznika Sv. Rešnjega Telesa in Krvi, je telovska procesija. Oltarje postavijo slovenska društva: Slovensko društvo Melbourne na dvorišču Doma matere Romane, društvo Ivan Cankar iz Geelonga pri kozolcu, Planica ob kipu sv. Antona Padovanskega, St. Albans pri lurški votlini, Jadran na vrhu cerkvenega stopnišča. Člani društev tudi sodelujejo pri procesiji.
- Praznovanje dneva državnosti je v nedeljo, v bližini 25. junija. Stojan in Vera Brne pripravita posebno pogostitev ta dan.
- Prvo nedeljo v juliju je praznovanje zavetnikov cerkve - žegnanje v čast svetima bratoma Cirilu in Metodu. Po slovesni maši sedaj že nekaj let poskrbijo za veselo razpoloženje v dvorani naše glasbene skupine, ki jih vedno lepo zbere Branko Kojc. Za pogostitev pa na materinski dan, za žegnanje in za očetovski dan poskrbijo naše dobre gospodinje, ki prinesejo krožnik dobrot za skupno mizo. Članice Društva sv. Eme ob vodstvu predsednice Olge Bogovič pa redno vsako nedeljo in praznik poskrbijo, da se radi zadržimo v dvorani.
- 26. julija obhajamo obletnico smrti patra Bazilija A. Valentina MBE, ustanovitelja slovenskega misijona v Melbournu in dolgoletnega urednika Misli - umrl je 26. julija 1997 v St. Vincent's Hospital v Melbournu. Pokopan je bil 2. avgusta 1997 na slovenskem delu pokopališča Keilor, ki ga je on uredil.

- Zadnjo nedeljo v avgustu imamo kot občestvo praznovanje očetovskega dne - teden dni pred praznikom. Isto nedeljo popoldne (Migrant and Refugee Sunday) sodelujemo pri maši narodov v stolnici sv. Patrika v Melbournu, z molitvijo pri rožnem vencu, s petjem lurške pesmi, z banderi, narodnimi nošami.
- Sredi septembra sedaj že nekaj let romamo v Marian Valley v Queensland, kjer imajo tamkajšnji rojaki slovensko kapelico Marije Pomagaj in je mozaik zanjo naredil melbournski rojak Lojze Jerič. Lojze je naredil že več mozaikov s podobo Marije Pomagaj: na pročelju naše kapelice v Ta Pinu, v kapelici Slovenskega društva Ivan Cankar v Geelongu, v Baragovem domu, v Marijini dolini v Queenslandu. Romanje uspešno organizira naša laiška misijonarka Marija Anžič in v letu 2012 je bilo na romanju v Queenslandu rekordnih 105 romarjev iz Viktorije.
- Zadnjo soboto v septembru ali pa prvo soboto v oktobru (glede na šolske počitnice) je vsakoletni slovenski mladinski koncert. V nedeljo po koncertu je v kraju, kjer je koncert, posebej oblikovana mladinska maša. Zadnji koncerti: Leta 2004 je bil 30. slovenski mladinski koncert v Adelaidi (geslo Skupaj na poti); leta 2005 v Melbournu (geslo Kruh naš vsakdanji); leta 2006 v Sydneyu (geslo Prijatelji za vedno); leta 2007 v Canberri (Spoštuj preteklo, živi danes, delaj za prihodnost); leta 2008 v Adelaidi (Ostanimo v srcu mladi). Leta 2009 je bil 35. slovenski mladinski koncert v Geelongu, 3.10.2009, (geslo: En sam utrip srca: Mati, domovina, Bog); leta 2010 v Sydneyu (geslo: Znova povezani - Re-Connect); 37. koncert je bil 1.10. 2011 v Canberri (z geslom Žive priče v pesmi in besedi - Our Timeless Memories in Song); 38. koncert (geslo Božja ljubezen je pesem - pesem je mladost) je bil 6.10.2012 v Brisbanu; 39. koncert je bil 5.10.2013 v Canberri ob stoletnici glavnega avstralskega mesta pod geslom: Canberra - Kraj srečanja 2013. V letu 2014 bo 40. jubilejni slovenski mladinski koncert tam, kjer se je začel, v Melbournu, na praznik sv. Frančiška Asiškega, 4. oktobra 2014.


- Rožnovenska pobožnost v oktobru - molitev rožnega venca - je ob nedeljah dvajset minut pred mašo ter ob petkih in sobotah po sveti maši, ki je ob 10. uri dopoldne.
- Zakonske jubileje praznujemo na tretjo nedeljo v oktobru.
- 20. oktobra je obletnica blagoslovitve cerkve (leta 1968 jo je blagoslovil koprski škof dr. Janez Jenko). Cerkev sv. Cirila in Metoda v Kew v Melbournu je prva slovenska cerkev v Avstraliji.
- Četrto nedeljo v oktobru je ob 2.30 popoldne sv. maša v dvorani Slovenskega društva Planica ter nato ob 4.00 popoldne molitve za pokojne na pokopališču Springvale (na vogalu Eighth Avenue & Seventh Road).
- Molitve za pokojne v novembru: Na dan vseh svetih, 1. novembra, so molitve po deseti maši - ob 11.30 na pokopališču v Kew. Prvo nedeljo v novembru so molitve za pokojne ob 12.00 v mavzoleju pokopališča Keilor, ob 5.00 popoldne isti dan so molitve za pokojne člane Slovenskega društva Melbourne (SDM) na Elthamu. Pogrebni zavod Tobin Brothers in uprava pokopališča Keilor organizirata vsako leto prvo ali drugo soboto v novembru ob 11. uri dopoldne sveto mašo za vse pokojne, ki počivajo na tem pokopališču. Pri tej sveti maši somašujejo duhovniki različnih narodnosti in župnij, ki tam pokopavajo. Že od vsega začetka sodelujemo pri tej maši tudi Slovenci.
Drugo nedeljo v novembru so molitve na Slovenskem društvu Ivan Cankar v Geelongu pred kapelico Marije Pomagaj na vrtu društva. Četrto nedeljo v novembru so ob 6.00 uri zvečer molitve za pokojne na pokopališču v Wodongi ter nato ob 7.00 zvečer sv. maša v cerkvi St. Augustine's, 55 High Street, Wodonga.
- Prvo nedeljo v decembru nas obišče po deseti maši Miklavž. Dobrodošlico mu pripravijo učenci Slomškove šole s posebnim programom. Zanje je ta dan sklep šolskega leta Slomškove šole.
- Adventno romanje v Ta Pinu je v soboto, v bližini praznika Brezmadežne, ki je 8. decembra.
- Božična devetdnevnica je od 16. do 24. decembra - med tednom ob petkih in sobotah ob 10. uri dopoldne ter ob nedeljah.
- Na sveti večer, 24. decembra, je ob 9. uri zvečer slovesna sveta maša božične noči na dvorišču pred lurško votlino, če le dopušča vreme. V votlini so postavljene lepe jaslice in mrgoli na stotine lučk. V letu 2010 so ljudje, ki so redno ob nedeljah pri maši v Kew, soglasno določili, da bo namesto polnočnice že vključno od leta 2010 naprej sveta maša božične noči na sveti večer ob 9. uri zvečer. Bogoslužje je slovensko, kot vsako nedeljo. Poje cerkveni mešani pevski zbor in vedno je nekaj ljudskih pesmi. V letu 2012 smo imeli žive jaslice, ki jih je blagoslovil ob začetku slovesne maše nadškof Melbourna dr. Denis Hart, ki je bil tisto leto v juliju na povabilo p. Cirila na obisku v Sloveniji.
- Na BOŽIČ je ob 8. uri zjutraj zorna sveta maša ter ob 10. uri dopoldne praznična sveta maša v cerkvi v Kew.
- Na silvestrovo, 31. decembra, je ob 10. uri dopoldne zahvalna sv. maša za vse Božje darove leta, ki se izteka.

- Naše nedeljsko in praznično bogoslužje je v slovenskem jeziku; imamo pa redno nekaj prošenj za vse potrebe v angleškem jeziku,kdaj tudi berilo. Akolit Chris McKean pripravi vsako nedeljo (razen druge nedelje v mesecu) in za praznike razmišljanje v angleškem jeziku, ki je zanimivo za celotno občestvo. Lepoto bogoslužju daje lepo petje našega cerkvenega pevskega zbora, ki ga vodi Janika Rutherford, organisti pa so: Lenti Lenko OAM, Katarina Peršič in Katarina Vrisk. Zborovskemu petju dodamo vedno tudi ljudsko pesem, ki je vedno natisnjena na drugi strani Oznanil.

DOBRODOŠLI V SLOVENSKI CERKVI V MELBOURNU - V KEW!
p. Ciril A. Božič OFM OAM, p. David Šrumpf OFM, Marija Anžič
Kew, 1. marca 2014

Foto utrinki našega misijona