Predsednik republike Danilo Türk je vročil odlikovanje red za zasluge patru Cirilu Božiču.

Ljubljana, 12. julija (STA) - Predsednik republike Danilo Türk je danes z redom za zasluge odlikoval patra Cirila Božiča za neprecenljive zasluge pri ohranjanju slovenske kulture in jezika med Slovenci v Avstraliji ter za nesebično pomoč slovenskim rojakom v Avstraliji, so sporočili iz urada predsednika republike.

"Pater Ciril Božič je s svojim delom v Avstraliji pokazal, kaj pomeni izkazovanje domoljubja vsak dan, v vsakodnevnem delu, z veliko ljubeznijo do domovine in do ljudi v Avstraliji, ki so del te domovine. Kajti ne pozabimo - slovenski svet, slovenski kulturni prostor je en in enoten in obstaja na vseh celinah tega sveta," je po navedbah predsednikovega urada dejal predsednik Türk v nagovoru ob vročitvi odlikovanja.
Kultura je pomemben del tega domoljubja, je poudaril. Po njegovih besedah jo je treba gojiti kot živo vsebino, kot nekaj, kar obstaja in kar plemeniti vse generacije. "Tudi to ni lahko, zlasti v okoljih, ki so geografsko bolj oddaljena od centrov slovenske kulturne ustvarjalnosti," je poudaril.



Po njegovem mnenju se ne poglabljamo dovolj v dejstvo, da imamo v zgodovini slovenskega naroda zelo globoke korenine solidarnosti. "Ne povemo si dovolj pogosto, kako je izhodišče tiste solidarnosti, ki konstituira slovenski narod, v krščanski ljubezni, v temeljnih etičnih premisah, ki so definirale razvoj slovenskega naroda, še preden je ta začel resno razmišljati o svoji državi, in kako je pomembno, da najdemo v današnjih okoliščinah prave, današnje vsebine te solidarnosti," je povedal predsednik.



Pater Božič, duhovnik frančiškanskega reda, je zadnje desetletje duhovniški vodja slovenskega misijona v Melbournu v Kewu, ki je osrednja stična točka za celotno slovensko skupnost v avstralski zvezni državi Victoria. Njegov misijon je poleg verskega tudi kulturno, socialno in izobraževalno središče za Slovence, je zapisano v obrazložitvi.

V Avstralijo je prvič prišel leta 1982 in tam ostal deset let. Najprej je pomagal v verskem in kulturnem središču sv. Rafaela v Sydneyju, kjer se je poleg pastoralnega dela takoj lotil tudi širjenja kulturne dejavnosti. Zavzel se je za Slomškovo sobotno šolo slovenskega jezika in slovenske radijske postaje.
Spodbujal je mlade in jim pomagal pri ustanavljanju igralskih in pevskih zborov. Prirejal je slikarske razstave, predstave, turneje in kulturna srečanja.

Med osamosvajanjem Slovenije je dejavno sodeloval pri gibanju Slovencev v Avstraliji za pomoč Sloveniji in njenim prizadevanjem za pravico do mednarodnega priznanja njene državnosti.

Svoje delo v Avstraliji je nadaljeval leta 2001 v Melbournu, kjer je dokončal tudi magisterij o umetniku slovenskega rodu Stanislavu Rapotcu, ki je živel in ustvarjal v Avstraliji, je še zapisano v obrazložitvi.

Prav prisrčna hvala, gospod predsednik, spoštovana ministrica, člani parlamenta, vlade, spoštovani gostje,

mislim, da je to priznanje, ki ga držim sedaj v rokah, priznanje slovenski skupnosti. Sam delujem sedaj 22 let v Avstraliji, ampak brez vse te dediščine mojih bratov frančiškanov in tolikerih drugih naših rojakov to ne bi bilo mogoče. Spoštovani gospod predsednik, ta sprejem imamo sedaj v nadurah in v času počitnic, že po 17. uri. Lahko bi rekel, da so nadure slovenskih rojakov tiste, ki so zgradile slovenske domove v Avstraliji in slovensko cerkev in ohranjajo preko šol, preko kulturnih programov, z voljo in veseljem našo dediščino. Tako ohranjamo tisto, kar je zapisal Ivan Cankar: "V en sam kratek utrip srca je stisnjeno vse – mati, domovina, Bog".

In tako kot kristjan in katoliški duhovnik skušam to prav v duhu tega evangeljskega načela – in če lahko rečem, tako rekoč Cankarjevega načela – uresničevati skupaj z mojimi rojaki, zato delim to odlikovanje skupaj z njimi in bom povedal, da je to tudi odlikovanje vseh tistih, ki se že skozi desetletja trudijo, da slovenska beseda ter slovenska kultura in zavest v tej daljni deželi Avstraliji vendarle ostajajo še žive, živahne, močne, da se povezujemo z domovino. Precej naših druge, tretje generacije je tudi avstralskih državljanov, čeravno težko razumejo slovensko ali ne govorijo slovensko, pa imajo Slovenijo radi. In kot je nekdo dejal: "Vesel sem, tudi če slišim peti Prešernovo Zdravljico tudi v angleščini, naj odmeva".

To skušamo sedaj uresničevati tudi preko biznisa. Prejšnji teden sem imel tukaj na obisku nadškofa iz Melbourna in predsednika avstralske škofovske konference, melbournskega nadškofa dr. Denisa Harta, in sva živela v City hotelu, ki je last avstralskih Slovencev. V nedeljo ga je vozil avstralski mlad Slovenec, ki je tukaj odprl svoje turistično podjetje Bumerang. Tako se povezujejo in ohranjajo vse te sfere našega življenja – zavest in jezik in kultura in veselje in glasba in kulinarika in navsezadnje tudi evro in dolar.

Hvala lepa tudi ministrici in hvala tudi vsem, ki ste vendarle prispevali k temu, da imamo sedaj Slovenci ministrico, da imamo urad za Slovence po svetu z ministrico. Tudi parlament tako dejavno deluje. Mogoče bomo imeli še nekega dne Slovenci iz sveta tudi kakšne predstavnike v parlamentu. Bog daj, mogoče tudi to še kdaj.

Gospod predsednik, še enkrat prav lepa hvala za to priznanje, Red za zasluge, ki ga bom, kot sem dejal, podelil skupaj z mojimi avstralskoslovenskimi rojaki, ki domovino nosimo v svojem srcu. Hvala lepa.